Dongfeng Box: So evropske avtomobilske znamke ujeli s spuščenimi spodnjicami? (#video)

Ker sem k njemu pristopil z nizkimi pričakovanji, sem bil na koncu prijetno presenečen. Malček nudi zelo veliko za razmeroma majhne denarje, čeprav me ne bi prav nič motilo, ko bi še kaj ven vrgli in optimizirali, da bi cena še nekoliko padla.

Zaradi ustvarjenega prepričanja, da morajo električni avtomobili stati več, se navdušujem nad štirimetrskim modelom za 25 tisočakov, pri čemer pozabljam, koliko imam povedati, ko nekaj takšnega s termičnim motorjem stane 17 tisočakov. Subvencije žal zameglijo percepcijo in so potuha proizvajalcem, ki se kaj dosti ne trudijo iskati stroškovne optimizacije. A ker Boxu podobni avtomobili (na misel mi pride predvsem dvojec Renault 5 in Citroën e-C3) ob podobnih zmogljivostih in opremi stanejo rahlo več, je navdušenje nad kitajsko »škatlo« na mestu.

Idejo za ime je vsaj malo navdihnila oblika

Še najbolj me je presenetilo, koliko prostora so našli v majhnem vozilu (zasluga kompaktnega električnega pogona) in pomanjkanje kiča, ki sem ga videl v marsikaterem avtomobilu na Kitajskem. Še najbližje temu je kara vzorec iz belega (verjetno umetnega) usnja, ki se prav elegantno zlije v oblikovanje notranjosti vozila. Glede prostora raje prepustim besedo ljudem, ki sem jih takrat prevažal in ne sodijo med pripadnike plemena Pigmejcev. Čisto vsi so dejali, da je na zadnji klopi dovolj prostora, čeprav vsaj malce na račun prostornine prtljažnika. To nikakor ne moti, kajti Box je mestni avtomobil in ne sredstvo za prevoz družine na kampiranje. Dovolj je prostora, da iz trgovine pripeljete živež, a ko bo čas za nakup pralnega stroja, boste morali poiskati nekaj večjega.

Ob ličnem majhnem zaslonu pred voznikom, kjer ni nepotrebnih podatkov, se bohoti veliki zaslon. Ker ni funkcije navigacije, je večino časa, ko nisem vozil vzvratno (takrat prikazuje sliko kamer), tam kraljevala slika toplega doma z animiranim mačkonom, ki sem ga po nekaj poskusih drezanja pustil pri miru. Zaslon bo uporaben, ko bosta v sistemu domovali storitvi Android Auto in CarPlay, česar v tej različici še ni bilo. Kot so mi povedali, bosta dostopna z eno od prihodnjih nadgradenj. Voznikov zaslon, fiksno pritrjen na volan (nastavljiv zgolj po višini, ne tudi po globini), pa je lahko postavljen prenizko za višjerasle. Matjažu je volanski obroč zakrival zgornjo vrstico informacij.

Če je znotraj topel in do neke mere prijeten, zunanja podoba ni nič kaj posebna. Precej generična, morda malce igriva, vendar učinkovita glede izrabe prostora. Box je zgolj za nekaj centimetrov daljši od Renaulta 5 (njegove karizme sicer nima), a se mi je zazdelo, da je med srednjima sedežema in zadnjo klopjo več prostora. Ko se prevažal smuči, sem presenečeno ugotovil, da se naslonjalo podre v enem kosu. Dokaj neprimerno, saj v tem primeru na zadnji klopi ne more sedeti nihče. Da bi trije skočili za nekaj ur na bližnji Krvavec, kar takoj pozabite!

(Rahlo) čuden koktajl storitev

Dejal sem že, da ni navigacije in da dvojica avtomobilskih storitev Googla in Appla ne deluje. Poleg priključka za žično polnjenje (oziroma povezavo telefona z avtomobilom) je bila čudna črna škatlica, za katero so mi kasneje dejali, da omogoča testiranje omenjenih storitev. Čemu ni navigacije, mi ni najbolj jasno, to pa zato, ker se opozorilnik na prekoračeno hitrost pri nas ne more vsaj približno normalno delovati. Sploh ne mislim naštevati, kje vse so bila opozorila nepotrebna. No, še dobro, da vsaj pretirano glasna niso. Podobno velja za parkirna tipala. Niso glasni in tudi ne preveč previdni. Ne zganjajo panike, ko je zid še pol metra stran. Zanimivo je še to, da med parkiranjem vidiš na zaslonu razdaljo do ovire v centimetrih. Od pritiklin, ki jih vsaj nekateri pričakujejo od električnega avtomobila, sam bi sicer brez težav zdržal brez nje, manjka tudi aplikacija za daljinski nadzor. Tudi ta utegne priti kasneje, a se bojim, da ne za pred tem prodane avtomobile.

Ohranjevalnika hitrosti nisem pretirano uporabljal, spomnimo, da je Box mestni avto, a tako ohranjanje voznega pasu kot prilagajanje hitrosti razmeram delujeta zadovoljivo. Morda je zaviranje nekoliko prehitro. Glede na moč motorja ni pričakovati, da bi avtomobil dinamično skočil, ko bi se počasnež umaknil ali bi zapeljali na prehitevalni pas. Če kaj, potem sem pogrešal opozorilnik na vozilo v mrtvem kotu, za katerega menim, da prepreči marsikatero nevarno situacijo.

Na krovu je še opozorilnik pozornosti, s katerim ne mislim polemizirati. Tečen je bil kot žena. »Glej na cesto.« Pa kaj potem, če občasno pogledam na stran, ko je tam kaj tako ali drugače zanimivega? A zdaj mi bo pa še glas kitajske gospodične v avtomobilu neprestano težil?

Polnjenje (me) ne prepriča

Glede na temperature pod lediščem poraba 16,5 kilovatne ure na testnem krogu niti približno ni »pretirana«. Skupna je bila v takih temperaturah nekoliko višja, ko se je malce otoplilo pa za odtenek nižja. A se kljub temu čudim vgradnji predvsem slabotnega napajalnika za izmenični tok. Kot prvo, uradnih 6,6 kilovata nikdar nisem dosegel, Matjaž jih na domači polnilnici sicer je, pa če sem štrikal in čaral, kolikor sem hotel. Večinoma je na zaslonu kazalo polnjenje z enim kilovatom, čeprav so mi potem polnilnice s podatki o pretočeni energiji odkrile, da je potekalo z med dvema in tremi kilovati s tendenco nižanja sorazmerno z napolnjenostjo baterije. Tudi Matjažu je na javnih postajah polnilo z največ dobrimi tremi kilovati. Vzemimo banalen primer. Prevozil sem 100 kilometrov in pričakujem, da bom hitro, v uri in pol do dveh, dopolnil manjkajočih recimo 16 kilovatnih ur. Hitro zagotovo ne. Pet do osem ur za niti ne polovico »baterije« se mi zdi absolutno preveč.

Polnjenje na enosmerni tok je nekoliko hitrejše, vendar daleč od tega, da bi bil avto primeren za brezskrbno prevažanje na daljše razdalje. Uradno gre do 60 kilovatov, sam sem videl največ 55 kilovatov, a le krajši čas (kar lepo prikazuje grafikon). Na hitri polnilnici je baterija hitreje polna, od 20 do 80 odstotkov traja 38 min, čeprav moč zelo pade, ko napolnjenost preseže 80 odstotkov, a kaj, ko takšnih nimamo doma.

Dobra plat litij fosfat baterije je, da je prav nič ne moti, če jo vedno napolnite do roba (do 100 odstotkov). Kako bo na njeno dolgoživost vplivalo dejstvo, da je zračno hlajena, bo pokazal čas. A v resnici zaradi jamstva, da kapaciteta v 8 letih ali po 160 tisoč kilometrih ne bo padla pod 70 odstotkov začetne kapacitete, to ni moja težava.

Prepričljiv, če pričakovanja niso previsoka!

Dobro je, če pričakovanje niso previsoka, kajti potem je morebitno razočaranje manjše. Glede na kapaciteto baterije in izmerjeno porabo bi se dalo doseči dobrih 200 kilometrov v zimskih temperaturah. Uradnih 310 težko brez drastičnega varčevanja in počasne vožnje, morda poleti. Ni veliko, pa vendar se ponovno vrnemo k osnovnemu postulatu. Box je mestni avtomobil. Temu primerno so izbrali motor. S 70 kilovati sicer zadošča za mestno vožnjo, a se njegove omejitve poznajo, ko se cesta postavi »pokonci« ali ko bi želeli hitro dvigniti hitrost vožnje. Glede na težo vozila bi bil boljši izbor 90 kilovatni motor.

Ko upoštevaš omejene zmogljivosti, ugotoviš, da je vožnje z Boxom kljub vsemu prijetna. Razmeroma lepo gladi neravnine, da jih ne čutiš na zadnji plat in ni me pustil na cedilu, ko sem vozil po zasneženi strmi makadamski cesti. Pričakoval sem, da mu bo približno pet centimetrov snega povzročalo več preglavic. Mene manj, vsaj Matjaža (ki se domov vozi na Gorenjsko) pa je kar konkretno motil glasen piš vetra okrog karoserije pri avtocestnih hitrostih.

HVALIMO:

• Razmeroma ugodna cena (z upoštevanjem subvencije)
• Primerna poraba
• Baterija tipa LFP
• Glede na velikost nadpovprečno prostoren
• Ravno prav informativni zaslon pred voznikom
• Dobri materiali v notranjosti

GRAJAMO:

• Počasno polnjenje
• Zračno hlajenja baterija
• Čuden izbor pomočnikov
• Redko uporabljen osrednji zaslon
• Šibek električni motor
• Glasen med avtocestno vožnjo