Zgodilo se je, da pri zapletu nekaterih delov v prvi in drugi sezoni avtorji niso imeli srečne roke. A v tretji sezoni je takšnih več. Še huje pa je, da je skoraj v vsakem prizoru osladnost, ki ledeni kri v žilah.
Zvezdne steze so vedno prikazovale utopično prihodnost, v kateri se pogosto cedita med in mleko ob odsotnosti grdega govorjenja, pretiranega nasilja in spolnosti oziroma (skoraj) vsega negativnega. Ob neki priložnosti sem zapisal, da niti tega ne vem, ali pogumni in večinoma neskončno pravični raziskovalci sploh gredo na veliko potrebo. Tokrat so se avtorji serije očitno odločili, da bodo v ospredju čustva. Čisto človeška, kot je ljubezen. Kombinirajte to z osnovno direktivo in dobite zelo osladno juho, zabeljeno z »zaljubljenim« Spockom. Morda bo občasno spremljanje »romantične drame« nekaterim všeč. Meni pač ni. Še posebej, če je zaplet neumen. Težko bi karkoli pozitivnega, na primer, zapisal o vsemogočnem bitju, ki se ljudem predstavi v vlogi organizatorja poroke. Pomislil sem, kako hudo je šla po zlu ideja ponoviti priljubljenost Q-ja. Kako jim ni jasno. Njega oziroma njegovega odnosa s Picardom niti v sanjah ni mogoče ponoviti!
Konec druge sezone je obvisel v zraku. Kaj bo storil Pike, potem ko so Gorni polovili prebivalce kolonij in štiri člane posadke? Ne bom povedal preveč. Njegov odziv je pričakovan in predvsem pušča prostor, da se plazilci, za katere menim, da še niso bili dovolj izkoriščeni, vrnejo. Ni pa videti, da bodo igrali glavno vlogo. Morda je ta oddana bitjem stare davno pozabljene civilizacije. Bomo videli. A ravno ta nedorečenosti po polovici epizod v etru kaže, da bo sezona rahlo zmedena mešanica idej brez jasne povezave z dogodki iz časovnice Zvezdnih stez. Očitno je, da avtorji želijo povedati in pokazati veliko oziroma preveč v zgolj desetih epizodah.
Skakanje iz ideje v idejo je svojevrsten »čustven« rolerkoster. Govorim zase, kajti okusi so različni. A za zdaj so me lihe epizode pritegnile zaradi napete vsebine in hitrega dogajanja, medtem ko so me sode s počasnejšim uspavale. Gledal sem jih z enim očesom in poslušal z enim ušesom, pa nisem ničesar zamudil. Da »déjà vu« glede recikliranja idej niti ne omenjam. Zato ne, ker to moti zgolj nas, ki smo gledali praktično vse epizode vseh serij Zvezne steze!
Čeprav je v ospredju sposobnost igralcev, da se vživijo v like, sta scenografija in posebni učinki na visoki ravni. Avtorji ne skrivajo, da se v celoti zanašajo na računalnike, a nisem opazil, da bi bili kateri prizori podobni risanim filmom ali animiranim sekvencam videoiger. Mnogo boljši so od teh, skoraj na ravni tozadevno odličnih celovečernih filmov. Prepričan sem, da mlade generacije to ne moti, a mene moti, da v akcijskih prizorih dolgo časa spremljamo iskanje rešitve za na videz nepremostljive ovire, nakar, potem ko že kaže, da bodo nasprotniki prevladali, preobrat pride prehitro in je pogosto banalen, brez pravega epiloga. Pohvalno je še to, da je serija opremljena s slovenskimi podnapisi.
Kaj: Zvezdne steze: Čudni novi svetovi (Strange New Worlds) – tretja sezona
Kje: Pretočnik SkyShowtime (ali SAJVEŠKJE)
Ocena 3: Slabi rezultati so pogosto tlakovani z željo biti unikaten, sodoben in inovativen. Žal prvo polovico tretje sezone še najlažje opišem za sosledje dobrih in obupnih idej!
Priporočilo: Vendarle gre za utopično prihodnost, polno načelnosti, razumevanja, pozitivnega razmišljanja. Se pravi popolna odsotnost nasilja, spolnosti, grdega govorjenja oziroma vsega tistega, kar za mlajše ali občutljive duše ni primerno.
Brez komentarjev