DOBRO JE VEDETI: Srh vas bo spreletel, česa so telefoni načeloma sposobni!
Marjan Kodelja 25. aprila 2022 ob 05:59

Vsak telefon se lahko spremeniti v vohunsko pripravo, a pri večini lahko aplikacijam omejimo dostop do mikrofona. Težje pa se je zaščititi pred drugimi tipali, s katerimi je ravno tako mogoče prisluškovati! Je to res samo domena teorije?

O tem, ali pametni telefoni prisluškujejo, ko ne bi smeli, so mnenja deljena. Večina to kategorično zanika in trdi, da ne gre brez nameščene vohunske programske opreme, medtem ko manjšina o prisluškovanju sploh ne dvomi. Telefoni so namreč izjemno zmogljivi računalniki, ki jih imamo ves čas blizu sebe in kot taki imajo poleg kopice želenih funkcij tudi kakšno manj prijetno.

Vemo, da lahko na telefon namestimo (ali namestijo) vohunske aplikacije. Nekatere se niti ne imenujejo tako. FlexiSpy se predstavlja kot storitev za starševski nadzor, toda med skrbjo za varnost bližnjih in zalezovanjem je izredno tanka meja. Sposobne so zbiranja raznovrstnih podatkov, vse od besedil preko fotografij in videa do posnetkov telefonskega klica. Hkrati je to njihova Ahilova peta. Pošiljanje na strežnik je podatkovno potratno in s pravimi orodji je sumljive prenose relativno preprosto zaznati. Je to edina možnost? Žal ne! Medtem ko je datoteka z glasovnim posnetkom velika, besedilni prepis govora zahteva zelo malo podatkov.

Ste zamahnili z roko, kajti prepričani ste, da ste varni, kjer je slovenščina majhen jezik? Komu se ljubi ukvarjati z izdelavo zanesljivega orodja za narek, ki bi ga uporabljalo malo ljudi? Ne bi smeli. Googlovo orodje za sprotni prepis (Google Live Transcribe) je še kako učinkovito. Naredi sicer kar nekaj napak, toda ne toliko, da bi bilo bistvo pogovora izgubljeno. Prepis shrani v veliko manjši datoteki, kot bi bila datoteka z zvočnim zapisom, zato je odtekanje podatkov neprimerno težje zaznati.

Se lahko učinkovito zaščitimo?

Varnostni mehanizmi mobilnega sistema bi nas morali ščititi pred preveč radovednimi aplikacijami. Digitalni pomočniki so sicer izredno uporabni, toda hkrati so tudi grožnje. Ko deluje, mora biti mikrofon vključen, saj ves čas spremlja zvoka in čaka na govorni ukaz za aktivacijo. Kot je »OK Google«. Zgodi se, da se odzove na napačno izgovorjene izraze, ki so podobne aktivacijskemu in začne snemati zvok. Tega seveda pošlje na strežnik, saj je za razliko od aktivacijskega govornega ukaza, prepoznavanje nadaljnjih ukazov in vprašanj izvaja tam. Da digitalni pomočnik sploh deluje, mora imeti dovoljenje za uporabo mikrofona, ki mu ga rade volje damo. Toda do zadnje različice sistema Android nismo imeli indikatorja aktivnosti mikrofona. Dokazano so ga lahko uporabljale nekatere aplikacije, medtem ko se uporabniku o tem ni niti sanjalo. Vsi Applovi telefoni in nekateri z novejšo različico Androida zato zdaj v zgornjem vogalu zaslona prikažejo piko, ki obvešča, kadar je aktiven. Vsaj nekaj. Žel to še ne pomeni, da smo na varni strani. Poleg mikrofona ima vsak telefon še celo vrsto tipal, za dostop do katerih aplikacijam ni treba zahtevati dovoljenj, ki jih je v določenih primerih možno uporabiti za prisluškovanja. Vsaj v teoriji, saj še ni nobenih indicev, da bi jih že izkoriščali.

Prisluškovanje brez mikrofona

Kot pravijo strokovnjaki, naj bi bili nekateri drobni merilniki pospeška in žiroskopi dovolj občutljivi za prisluškovanje pogovorom. Telefon jih uporablja za zaznavo orientacije in gibanja naprave, za dovolj nedolžne stvari, zaradi katerih se snovalcem operacijskim sistemom ni zdelo pomembno, da bi aplikacije tudi za dostop do njih potrebovale dovoljenja. Čeprav zagotavljajo podatke o lokaciji uporabnika, njegovi fizični aktivnosti in še katere, ki so dragoceni v kampanjah ciljanega oglaševanja.

Natančnost omenjenih tipal ni dovolj visoka, da bi z njihovo pomočjo neželena aplikacija telefon spremenila v napravo sposobno prisluškovanja v prostoru, lahko pa zabeležijo tresljaje zvočnika. Potrebovali bi še primerne programske algoritme umetne inteligence za rekonstrukcijo besed in stavkov iz tako pridobljenih vzorcev. Zdaleč, da bi bilo preprosto, toda kot pravijo, je teoretično mogoče.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.