DJI začne z velikim in potem postopno zmanjšuje
Alan Orlič 3. maja 2020 ob 13:03

V zadnjem času imamo občutek, da DJI snuje nove drone po zelo preprostem principu. Za osnovo vzame Mavic Pro 2, ga da v pranje pri 60 ali 90 stopinjah, namesto 30, in dobi novo različico. Tako je tudi z naslednikom Mavica Air, ki je v imenu dobil le še dodatno številko.

Novinec se po velikosti in masi lepo umešča med že omenjenega velikega brata in manjšega Mavica Mini. Od predhodnika je malenkost večji in kar konkretno težji, saj tehtnica pokaže 570 namesto 430 gramov, a teh bo vsak uporabnik več kot vesel.

Začnimo pri avtonomiji. Prejšnji Mavic Air je v zraku zdržal največ 21 minut, novinec je ta čas podaljšal na spodobnih 34 minut. Propelerji so po novem zložljivi in tišji, stari Air je namreč s svojim zvokom spominjal na zelo glasno besno oso. Kar bo večina uporabnikov še posebej cenila, je način povezave. Namesto wi-fi, ki je zagotavljala le dober kilometer uporabnega dometa, velikokrat še manj, ima Air 2 namensko zvezo Occusync 2, ki naj bi delovala na razdalji do deset kilometrov.

Druga velika sprememba je sama kamera, ki ima tipalo z 48 milijoni točk in diagonalo 1/2″. Nekaj takega, torej, kar od začetka lanskega leta videvamo v mnogih pametnih telefonih. Pri normalni rabi dron shranjuje fotografije v ločljivosti 12 milijonov točk, tudi to se ne razlikuje od tega, kar že počno proizvajalci telefonov. Video zna snemati v ločljivosti 4K pri 60 posnetkih na sekundo (stari model 30) z največjim pretokom 100Mb/s. Je 10- ali 12-bitni način shranjevanja videa še vedno rezerviran za dražje modele.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Nadgradnja je torej konkretna, kar nas pripelje do vprašanja, zakaj tako kmalu? Na eni strani Autel Evo, a bolj zanimiv tekmec je Skydio, z letalnikom Skydio 2. Slednji se ponaša s celo vrsto kamer, ki opazujejo svet okoli drona in slednjemu pomagajo pri avtonomnemu gibanju oziroma sledenju. Skydio je tu naredil ogromen korak naprej in jasno je, da DJI tega ni mogel spregledati. Čeprav ima Air 2 podobno kot predhodnik le dodatne kamere spredaj, zadaj in na spodnji strani, je DJI to nadgradil z novo programsko opremo, ki veliko bolje zaznava ovire med letenjem. Če torej pogledamo novinca v celoti, je v primerjavi s prvim modelom konkreten skok naprej. Uporabniki bodo cenili predvsem daljšo avtonomijo in kvalitetnejšo povezavo, oboje je bilo pri predhodniku ena od večjih zamer. Cena novinca bo pri nas 850 evrov oziroma 1050 evrov v kompletu z dodatnimi baterijami in sivim filtrom.

Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja