DJI Mini 2: Iz dobre igrače v resno orodje (#video)
Alan Orlič 25. decembra 2020 ob 06:46

Skoraj točno po letu dni je DJI predstavil naslednika enega najbolj zanimivih dronov in ga povzdignil na še malce višji nivo zanimivosti.

4K, RAW in Ocusync. Te tri besede so dovolj, da se vam rahlo naježi koža, in začnete razmišljati o tem, kako lepo bi izgledala škatla z omenjenim letalnikom pod novoletno smrečico. Namreč že prvi Mini, takrat še z zdaj opuščenim dodatkom Mavic v imenu, je sprožil malo revolucijo, saj je kot prvi v res majhnem paketu ponujal malodane profesionalne zmožnosti. Naslednik bo s svojimi dodatnimi možnostmi nedvomno še bolj zaželen pri ljubiteljih in resnih snemalcih.

Mini 2 se od predhodnika po zunanjosti loči le po sprednji lučki LED, vse ostalo se skriva v notranjosti. To pomeni, da masa ostaja enaka, čas letenja se je podaljšal za eno minuto (31 minut), krmilnik so vzeli od Mavica Air 2, prav tako programsko opremo za upravljanje. Fotografsko usmerjeni uporabniki bodo cenili zapis v formatu RAW, video navdušenci snemanje v 4K in 4-kratni digitalni zum. Na prvi pogled praktično Mavic Air 2, a slednji ima kar nekaj kart v rokavu, ki ga naredijo zanimivega za bolj resne uporabnike. Ocusync, ki je standard na boljših DJI-jevih dronih, je dobil mesto v novincu in mu znatno izboljšal kvaliteto povezave in doseg, s prejšnjih 4 na 10 kilometrov. Verjetno ni potrebno posebej opozarjati, da mora upravljavec drona pri nas slednjega ves čas imeti v vidnem polju, a ker Ocusync deluje na drugih frekvencah kot wi-fi, je zaradi tega manj motenj in težav z izgubljanjem povezave med dronom in krmilnikom. Kljub enakemu ohišju so snovalci izboljšali stabilnost leta v vetru, povišali hitrost s 13 m/s na 16 m/s, a na let med burjo vsekakor pozabite. Med preizkusnimi poleti smo dobili občutek, da je novinec odzivnejši in okretnejši. Vsekakor ne smete pozabiti, da ima Mini 2 tipala le na spodnji strani in da ga ob neprevidni uporabi hitro zapeljemo v drevesne krošnje.

Aplikacija DJI4Go je enostavna za uporabo in na voljo tako za Android kot iOS. Pred prvo uporabo se je potrebno registrirati, drugače vam ne dovoli poletov dlje kot nekaj metrov od upravljavca. Možnosti je zdaj seveda malo več, že na račun shranjevanja posnetkov v surovem formatu in zaradi digitalnega zuma. Občutljivost tipala gre od ISO 100 do 3200, najdaljši čas je 4 sekunde (poizkusite narediti z vašim fotoaparatom posnetek s tako dolgim časom), izbiramo lahko tudi pod/nadosvetlitev ter različne vrednosti izravnave beline. Med uporabnejšimi možnostmi je izdelava 360-stopinjskega panoramskega posnetka, klasičnega panoramskega posnetka ter povečava ločljivosti s sestavljanjem mreže 3×3 posnetkov v enega. Manjka le še 180-stopinjska panorama visoke ločljivosti in Mini 2 bi bil že notranja neposredna konkurenca Mavicu Air 2. Opazili smo, da je zajemanje posnetkov v surovem zapisu vidno počasnejše, kot če shranjuje le v JPEG, a temu je bila lahko kriva tudi pomnilniška kartica, čeprav je bila slednja tipa U3. Letalski načini so trije, umirjen, običajni in športni. Zadnjega toplo odsvetujemo, razen na travniku, kjer ni v krogu 300 metrov drevesa ali druge višje ovire.  Umirjen način je odličen za snemanje, saj so premiki in pospeški karseda nežni, da ni prehitrih gibov kamere. Minija žal ne boste mogli uporabiti za sledenje v naprej določeni poti, a že z opisanimi možnostmi  lahko z njim marsikaj naredite.

Za novinca med letalniki lahko rečemo, da je uspešno vnesel dodaten pozitiven nemir na to področje. Z maso pod 250 grami, dobrimi letalnimi lastnostmi in skoraj vsemi pomembnimi možnostmi za priložnostnega pilota je edina ovira pravzaprav zakonska. Z njim še vedno ne boste mogli opravljati komercialnih poletov v naseljih oziroma nad ljudmi, kar je po eni strani tudi edino pravilno. Čeprav je letalnik majhen in lahek, vseeno predstavlja nevarnost v zraku za druga zračna plovila, ki se lahko zelo hitro pojavijo v istem zračnem prostoru. Mini 2 je odlična naprava za učenje in fotografiranje oziroma snemanje iz kotov, ki so bili prej fotografom oziroma videosnemalcem praktično nedosegljivi. In za zahtevano ceno ni kaj veliko razmišljati, razen če ne potrebujete 4K in zapisa RAW. V tem primeru se vam splača pogledati za predhodnikom, ki ga v tem trenutku marsikdo dobesedno razprodaja.

HVALIMO:
  • Nove zmožnosti glede na predhodnika
  • Snemanje 4K in fotografiranje v formatu RAW
  • Majhna masa
  • Uporabnost
GRAJAMO:
  • Tipala za pristajanje

Posodil: Onedrone, d. o. o.

Cena: 459 evrov zgolj letalnik ali 599 evrov za komplet Fly more z dodatnimi baterijami

Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja