Podjetje DJI bi lahko mirno prevzelo stari Mobitelov slogan, s pticami si delimo nebo, kajti trenutno so njihovi droni vroča roba.
Če so bili letalniki Spark in Mavic Pro znanilci novih časov, sta pravo revolucijo sprožila Mavic Air in Mavic Mini. Drugi je za začetnike oziroma manj zahtevne uporabnike odlična letalna naprava. Sicer nima nobenih tipal, a cena, dolg čas letenja in spodobna kvaliteta slike marsikoga zasrbita, da pogleda svet iz višine. Air pa je ponudil izjemno atraktivno kombinacijo majhnosti in funkcionalnosti na nivoju Pro-ja. Zdaj je tu še novi Mavic Air 2, ki gre še nekaj stopnic višje.
Za predhodnika lahko rečemo, da se odlično znašel v svoji vlogi. Majhen, zmogljiv, manjkali sta mu predvsem dve stvari, boljša povezljivost in daljši čas letenja. Povezava Wi-Fi med dronom in krmilnikom je sicer poceni rešitev, a je predvsem okolica naselij že toliko »onesnažena« z domačimi dostopnimi točkami, da se uporabni domet zmanjša tudi na vsega 200 metrov ali manj. Morda se 21 minut letenja sliši veliko, a naprava si pusti približno 30 odstotkov zaloge za vračanje, dodajte še upadanje kapacitete baterije čez čas in preostane vam dobrih 12 minut za delo.
Air 2 obe te težavi odpihne daleč stran in prinese še nekaj novosti, ki ga naredijo še bolj zanimivega. Začnimo pri poenoteni zunanjosti. Če damo skupaj vse tri modele – Mini, Air 2 in Pro -, je glavna razlika le v velikosti, ostale zunanje značilnosti so bolj kot ne iste. Zložljiva držala za propelerje, oblika, pravzaprav vse je postalo zelo uniformirano. Na srečo nas pri dronih zunanjost še najmanj zanima, bolj pomembno je, kako letijo oziroma kaj lahko za nas naredijo. DJI je prenovil tudi krmilnik, ki ima tokrat vpetje telefona na gornji strani, kar je bolj praktično. Ročice veselih paličic so seveda snemljive, tudi mesto za shranjevanje je dobro izvedeno. Število gumbov se ni spremenilo, kar je po svoje pričakovano, kar nekaj nastavitev moramo opraviti preko zaslona telefona. Na srečo tu ni takih hitrih sprememb, kot jih imamo pri klasičnemu fotografiranju ali snemanju.
Aplikacija je po novem DJI Fly, ki jo poznamo že z Mavica Mini. S to razliko, da imamo tu bistveno več možnosti, tako fotografskih kot snemalnih. Air 2 zmore snemati v ločljivosti 4K z 60 posnetki na sekundo, 4K v načinu HDR, zna shranjevati posnetke v RAW-formatu in tudi posneti panorame, vključno s 360 stopinjskimi. Najvišja ločljivost tipala je 48 milijonov točk, a slednje praviloma združuje in uporablja 12 milijonsko ločljivost, enako kot telefoni z identični tipalom, kar je še vedno več kot dovolj tudi za resno rabo. Kar bodo začetniki (in tudi ostali) še posebej cenili, so tipala za prepoznavanje ovir na poti. Air 2 je tu opremljen podobno kot predhodnik, se pravi spredaj, zadaj in spodaj. Bočnega letenja se torej na mestih, kjer so ovire, izogibajte, da ne bo kakšnih neljubih presenečenj. A po drugi plati toliko bolje opravi z ovirami pred seboj in zadaj. Na preizkusu se je elegantno izognil drevesu, celo tanjšo palico je brez težav obvozil. Z električnimi žicami raje nismo preizkušali in tudi vam odsvetujemo.
Presenetljivo dobro deluje tudi sledenje objektu, čeprav smo imeli kar nekaj težav, predvsem zaradi premalega izstopanja iz okolice. A ko deluje, so rezultati več kot zadovoljivi. Air 2 je prevzel od Mavica Pro 2 še eno posebnost, pristajalno luč. Slednjo lahko uporabite tudi za kakšne posebne nočne efekte, recimo risanje s svetlobo.
Novi Air 2 ima, kot smo že omenili daljši domet in čas letenja. Za povezavo med dronom in krmilnikom je po novem tehnologija Ocusync, ki deluje zunaj frekvenčnega območja Wi-Fi in je manj občutljiva na motnje. DJI se hvali z uporabnim dometom do 10 kilometrov, a ker je pri nas v veljavi predpis, da dron ne sme zapustiti vidnega območja, tega nismo niti preizkušali. V praksi to pomeni, da v normalnem delovnem okolju ne bi smeli imeti nobenih prekinitev zaradi slabe povezave, kot se je to dogajalo pri Airu in Sparku. Čas letenja je po novem 34 minut, kar 13 minut več kot pri prvi generaciji. Tudi tu se vam bo zgodilo, da boste vse kadre posneli, dron pa bo še vedno kazal 40 do 50 odstotkov baterije.
Zadovoljni smo bili tudi z kvaliteto posnetkov in videa, predvsem nas je navdušil video HDR. Profesionalci se sicer znajo namrdniti zaradi (pre)živahnih barv, a razlika v temnih in svetlih delih v primerjavi s klasičnim videom je očitna. Sicer bi še raje videli večje tipalo, kot ga ima Mavic Pro 2, a potem med tema dvema modeloma praktično ne bi bilo razlike. Omenimo še konkretno tišje propelerje, ki so malo večji in drugače oblikovani kot pri starem Airu, in se tudi vrtijo počasneje. Zvok besne ose je torej preteklost.
Novinec zna s svojimi zmožnostmi navdušiti marsikaterega uporabnika. Izboljšali so točno tisto, kar je bilo najbolj pereče pri sicer že prej zelo dobrem in uporabne pripomočku. Tako je zdaj za enako ceno dobimo skoraj idealnega drona in dražji modelom (Mavicu Pro) ostaja kot glavna in skoraj edina prednost le še večje tipalo v kameri in optični zum.
HVALIMO:
- Pol daljši čas letenja kot pri predhodniku
- Bistveno izboljšana povezava z večjim dometom in odpornostjo pred motnjami
- Dobra kvaliteta videa
- Veliko možnosti za napredne uporabnike
- Tišji od predhodnika
GRAJAMO:
- Tipalo kamere bi lahko bilo še večje
Posodil: Onedrone, d. o. o.
Brez komentarjev