Disney+ ima 50 milijonov naročnikov, prava borba pa se nadaljuje po pandemiji
Matjaž Ropret 14. aprila 2020 ob 06:04

Disney se je pohvalil s 50 milijoni naročnikov na svojo storitev spletnega videa. Ta je zdaj na voljo v približno desetih državah, veliko zanimanje zanjo pa me sploh ne čudi. Samo še enkrat je potrdilo domnevo, da še vedno najbolj vlečejo tiste vsebine in junaki, ki jih ljudje že poznajo od drugod.

Storitev Disney+ je jeseni štartala v Združenih državah Amerike, približno sočasno z Applovo podobno zadevo Apple TV+ (še imena vsi dajejo po istem kopitu). Že pred prihodom v Evropo in Indijo v minulih tednih je pridobila najmanj 30 milijonov naročnikov. Prava številka se običajno izkristalizira šele po nekaj mesecih, ko odpadejo tisti začetni preizkuševalci, ki izkoristijo brezplačno obdobje, preden je treba dejansko začeti plačevati naročnino. Apple svojih številk ne razkriva, a so prav tako pretežno nerelevantne vsaj do jeseni, ko se bo izteklo zastonjska enoletna naročnina za vse, ki so že v mesecih pred štartom Apple TV+ kupili nov iPhone ali iPad in so lahko izkoristilo promocijo. Ta sicer še traja za nove kupce teh naprav, toda takrat je bila množica upravičencev seveda še večja. Za primerjavo – Netflix se je ob zadnjih finančnih podatkih pohvalil s 167 milijoni naročnikov, toda to je bilo januarja in prav lahko so vmes že presegli 170 milijonov plačnikov. Prednost Netflixa je seveda v tem, da je na voljo skoraj povsod po svetu in da je bil med prvimi. Letos bo Disney+ prišel še v nekatere evropske države, toda Slovenije za zdaj ni na teh seznamih. Morda pa pridemo na vrsto prihodnje letos, ko se obeta še bolj »globalna širitev« te storitve.

Toda Disney+ ima drugo prednost pred Netflixom. Njegovi, filmi, serije in risanke ter liki, ki njih nastopajo, so del popularne kulture. Vsi, od mladih do starih jih poznajo in tudi želijo gledati. Apple ima seveda tu težavo, kajti njegova storitev prinaša izključno nove, posebej zanjo producirane serije. Z nečim, kar ljudje lahko spoznajo le v točno določeni naročniški storitvi, pa je težko tekmovati. Še toliko bolj, če kritike niso (milo rečeno) nič posebnega. Netflix in tudi Amazon, sta vsaj na začetku zastavila nekoliko drugače. Sprva sta bila nekakšna videoteka na spletu. Omogočala sta ogled znanih filmov, resda nekaj let starih, za sprejemljivo ceno, in bistveno boljšo uporabniško izkušnjo (ter sliko) kot je bila pri izposoji DVD-jev. Nato sta se spustila, še posebej intenzivno prvi, tudi v lastno produkcijo. Zanjo Netflix nameni po več kot pet milijard dolarjev letno in nekaj časa mu je prinaša odlične rezultate, toda nekateri naslednji naslovi in sezone niso bili več tako uspešni. Obenem pa je bilo poudarka na pridobivanju iz kinematografov znanih filmov ter televizijskih uspešnic nekoliko manj. Vodilni ponudnik sicer mami še s kakovostjo slike – precej naslovov je vsaj razločljivosti 4K, nekateri pa tudi v HDR, celo v standardu Dolby Vision. Je pa to nekoliko v ozadju, dokler smo vsi doma in velja privzeto znižanje bitne hitrosti.

V nekoliko drugačnem položaju je denimo HBO, ki lepo kombinira dokaj nove filme, saj jih ponudi leto ali dve po premieri v kinu, ter lastne in druge serije. V prednosti pa je bil tudi zato, ker je storitev še pred »osamosvojitvijo« HBO Go svojo storitev dobro prodajal pri operaterjih in ker njegove serije množično odkupujejo televizijske hiše. Lokalni ponudniki, kot so Voyo ali Pickbox Now imajo svoje produkcije le toliko, kolikor so v sklopu istega lastnika tudi televizijske hiše z različnimi resničnostnimi in drugimi šovi. Bo pa 2020 slabo leto za te vsebine, saj se zaradi trenutne krize mediji, tudi televizije, soočajo s precejšnjim izpadom oglaševalskih prihodkov in klestijo produkcijo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Osamitev po domovih je sicer znatno povečala število ur, ki jih gledalci namenijo pretočnemu video. In vsaj na začetku obremenila omrežja, da so se morali ponudniki hitro odzvati in nekoliko znižati kakovost slike. Vsaj tisto privzeto, pri mnogih storitvah se gledalec še vedno lahko odloči za višjo (ne pa denimo pri Netflixu, kjer je v aplikaciji za pametni TV vse samodejno). Ne vemo pa še, koliko je zaradi tega novih naročnikov. Marsikdo je tovrstne storitve videl kot možen razvedrilni nadomestek klasični televiziji, ki pa je v času krize zagotovo znova nekaj pridobila z informativnim programom. Potem pa je tu še nezanemarljiva dilema, za katero storitev se sploh odločiti. Predvidevam, da bi prav prihod Disneyjeve marsikomu olajšal izbiro, kajti ta bi nekaj dobil vsakdo v družini. Še posebej, če bo ponudnik zagotovil podnapise in sinhronizacijo, česar denimo Netflix še vedno ni. Pa tudi na želje oz. ponekod zapovedi o obveznem deležu lokalnih vsebin se vodilni ponudnik večinoma požvižga. Nič pa me ne bo presenetilo, če se bo v bolj množičnem obsegu prijelo kolobarjenje med različnimi storitvami. Mogoče je zaradi risank kakšno treba imeti ves čas naročeno ves čas (kandidatke so denimo HBO Go, Pickbox Now ali Voyo), sicer pa ni velike potrebe, da bi stalno plačeval vse. Kdor je malo prilagodljiv in spremlja, kdaj ima kateri od ponudnikov najbolj udarne novosti ali kdaj so ključni športni dogodki, je mesec ali dva pri tem, nato gre k drugemu, pa čez dva meseca k tretjemu, v tem času pa pogleda vse tiste glavne novosti in ostalo, kar ga v »knjižnici« najbolj zanima. Prekinitev naročnine večinoma ni nikakršen problem, razen pri športni storitvi NBA League Pass (če se nanjo naročiš neposredno, prek operaterja se da »odpovedati« kadar koli) in morda še kakšni. Uporabniške nastavitve pa tudi ostanejo dovolj dolgo, da te naslednjič, ko spet pride na vrsto določena storitev, pričaka znano, že personalizirano okolje.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
2 komentarja
  • Bomo videli kaj bo Disney+ ponudil pri nas ter predvsem kdaj. Potem ga bomo komaj lahko primerjali
    z ostalimi ponudniki OTT na našem trgu. Po napovedih bo treba še nekaj časa čakati.
    Pravtako bo zanimivo videti kaj bo to pomenilo za HBO GO, kjer imajo Disneyeve vsebine.
    Glede nato da 1 maja leto začne z delovanjem HBO MAX v ZDA veš mogoče, če bodo vsebine z HBO MAX
    na voljo tudi na našem HBO GO ?
    Veš mogoče tudi kdaj bo Telemach pri nas ponudil EON 2.0 ?
    V Srbiji bi naj začeli z EON 2.0 tekom leta oz. na začetku jeseni.
    vir: http://sbbmembers.blogspot.com/2020/04/stize-eon-20.html

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja