Direktiva o enotnem vtiču velja, kaj pa zdaj?

Matjaž Ropret • 10. decembra 2022 ob 06:27

V Uradnem listu Evropske unije je bila objavljena evropska direktiva o enotnem priključku za polnjenje elektronskih naprav, ki tako začne veljati 27. decembra. Za proizvajalce postaja zavezujoča čez dve leti, 28. decembra 2024, razen v primeru prenosnikov, ti pridejo na vrsto leto in pol kasneje, z 28. aprilom 2026. nekaj vprašanj še ostaja neodgovorjenih.

Kot ste lahko razbrali že v uvodu, imajo proizvajalci dve leti časa, da se »prilagodijo« novim pravilom. Države članice EU pa eno leto, do 28. decembra 2023, da tisto, kar zapoveduje direktiva, vnesejo v svoje zakone. Glede na to, kako hitro običajno teče sprejemanje zakonov, je enoletni rok kar smiseln in realističen, toda dve leti za dejansko uveljavitev direktive se vseeno zdi veliko.

USB-C kot fizični priključek za polnjenje bodo morale imeti naslednje kategorije naprav (kot jih navaja direktiva): ročni mobilni telefoni, tablice, digitalne kamere, slušalke, slušalke z mikrofonom, ročne konzole za videoigre, prenosni zvočniki, e-bralniki, tipkovnice, miške, prenosni navigacijski sistemi, ušesne slušalke in prenosniki. Kot rečeno, je za slednje rok kar tri leta in pol, predvsem na račun potrjevanje končne različice standarda Power Delivery (PD) za polnjenje z močjo 240 W, ki ga potrebujejo igričarski in drugi zmogljivi prenosni računalniki.

Omenjene naprave imajo poleg USB-C, ki je zapovedana oblika priključka (vtiča), lahko še vedno tudi druge vrste vtič. Tako denimo prenosniki lahko obdržijo okrogle, ki jih pri nekaterih (znova so pogost primer igričarski) še srečujemo. So pa to s seznama tudi edina kategorija naprav, pri katerih je realno pričakovati kaj takega, kajti telefonov ali tablic in še manj slušalk z dvema različnima priključkoma verjetno ne bomo videli. Četudi bi denimo Apple lahko na tak način obdržal svoj Lightning, vendar bo zagotovo ubral kakšno bolj elegantno rešitev in tudi (umetno) podaljševanje življenja temu priključku v drugo polovico desetletja skoraj zagotovo, navkljub poslovnim prednostim, ne pride v poštev. Seveda so lahko naprave tudi brez možnosti vtikanja kabla za polnjenje in prav o tem govorijo nekateri, da bo za določene proizvajalce, znova je v ospredju že omenjeni, morda že kmalu realnost, še posebej, če se želijo izogniti priključku USB-C (četudi ga ponekod že leta brez težav uporabljajo in celo promovirajo). Polnjenje je v takem primeru brezžično, kar ni večja težava (razen denimo za tablice, ki so nekoliko prevelike), bolj problematičen je prenos podatkov pri tistih napravah, ki ga omogočajo in zahtevajo (slušalke ali tipkovnice so zlahka brez povsem osvobojene kablov). Zanimivo bo torej videti, kakšne odločitve bo sprejemal Apple, kajti prav z njim v mislih so v Bruslju sploh pripravili direktivo, saj je preostanek industrije v pretežni meri že prešel na USB-C.

Applu tudi še ni treba uvesti tega priključka v iPhonu 16, ki bi, če ne bo kakšnih drastičnih sprememb v strategiji podjetja, prišel na trg jeseni (spetembra) 2024. Takrat namreč prehodno dvoletno obdobje, določeno v direktivi, še ne bo končano. In tudi ko 28. decembra 2024 bo, ne bo nikomur treba umikati iz prodaje izdelkov s kakšnim drugim priključkom, ki so bili naprodaj že pred tem datumom. Zapoved velja samo za nove izdelke, ki gredo v prodajo od takrat naprej. Za Apple torej sprememba ni nujna pred generacijo telefonov (in slušalk), ki jih bo predstavil l. 2025.

Še eno polje, ki ga bo zanimivo spremljati, je hitro polnjenje. Vsaka naprava, ki se bo lahko polnila z več kot 15 W, bo namreč po direktivi morala podpirati že omenjeni protokol USB-PD. Tega večinoma srečujemo pri prenosnikih, zato lahko pri njim uporabimo skoraj kateri koli polnilnik in se bo računalnik polnil s 45 ali 65 W, nekateri tudi hitreje. Toda telefoni imajo skoraj brez izjeme lastne in z drugimi polnilniki nezdružljive protokole (ekstra) hitrega polnjenja. Ali se bodo proizvajalci tem odrekli ali bodo vzporedno s svojimi rešitvami podprli še PD, pa bomo šele videli. Vsekakor ne bo nič narobe, če se bo mobilnik s 65 (ali več) vati polnil na vsakem univerzalnem polnilniku.

Do 28. decembra 2026, torej dve leti po dejanskem začetku veljave direktive, mora Evropska komisija pripraviti poročilo o učinku, »ki ga ima možnost nakupa radijske opreme brez kakršne koli naprave za polnjenje in brez kablov, zlasti glede primernosti za potrošnika, zmanjšanja okoljskih odpadkov, vedenjskih sprememb in razvoja tržnih praks.« Na kratko o trendu, ki ga vidimo že zdaj in ki mnogim ni všeč, da se telefoni prodajajo brez priloženih polnilnikov. Po potrebi naj bi komisija predlagala spremembo direktive z uvedbo »obveznega ločevanja prodaje naprav za polnjenje in kablov od prodaje radijske opreme.« Še enkrat z drugimi besedami, da v škatli telefona ali tablice v nobenem primeru ne bi bilo polnilnika (in morda tudi kabla). Zagotovo bi v takem primeru komisija morala zadevo zapeljati v smer, da oboje zainteresirani kupci telefonov ali tablic še vedno lahko dobijo ali brezplačno ali za nižjo ceno kot če bi to kupovali posebej. Vprašanje je sicer, če sta dve leti, pri čemer na začetku še utegnejo biti v prodaji naprave, ki ne bodo v skladu z direktivo, in je tudi podatke treba zbrati dovolj pred rokom za oddajo poročila, sploh dovolj za kakovostno analizo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos