Direktiva o avtorskih pravicah je sprejeta
Matjaž Ropret 26. marca 2019 ob 13:33

Evropski parlament je danes glasoval o direktivi, ki prinaša nova pravila glede spoštovanja avtorskih pravic v digitalnem svetu. Predlagateljem ter poročevalcu Axlu Vossu (na zgornji fotografiji) je šlo na tesno, tako s časom kot z glasovi, a so vendarle uspeli pripeljati zadevo do potrditve. Evropski internet pa čakajo precejšnje spremembe.

Na začetku glasovanja je bila pred poslankami in poslanci pobuda za odločanje o amandmajih, s katerimi so želeli nasprotniki besedila iz njega še umakniti 11. in 13. (zdaj 17. člen), vendar so bili za nekaj glasov prekratki. Za predlog je glasovalo 312 navzočih, proti pa 317. Kasneje se je celo izkazalo, da jih je 13 pritisnilo narobe (oz. drugače, kot so mislili, da pritiskajo) in bi bil “pravi” rezultat dejansko v prid glasovanju o dopolnilih. Tako pa je sledilo glasovanje o predlogu direktive kot celoti in ta je dobil 348 glasov, 274 poslank in poslancev je glasovalo proti, 36 os kupno 658 prisotnih pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Tako zdaj v veljavo prihaja dokument, ki se mu uradno reče Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Pod pogojem, da ga čez dva tedna dokončno potrdijo tudi pristojni ministri. Možnosti, da ga ne bi, ni prav veliko, a z dodatnim pritiskom, mogoče tudi na ulicah, bi se mogoče povečale. Države ga bodo morale nato prenesti v svoje zakone, pri nas bo to verjetno zakon o avtorski in sorodnih pravicah, morda a še kakšen. Večkrat smo se med sprejemanjem direktive naposlušali, kako bodo avtorji, založniki in ostalo imetniki pravic končno dobili »pravo« zaščito in primerna nadomestila za uporabo njihovih del na spletu in nasploh v digitalni obliki. Toda nekatere rešitve so najmanj komplicirane in nepotrebne, mogoče pa res celo uvajajo cenzuro in krnijo pravico do svobode govora, kot trdijo nasprotniki direktive.

Večkrat smo že omenjali, kako bo po novem urejeno nalaganje vsebin v spletne storitve, deljenje vsebin na spletu, družabnih omrežjih in novičarskih agregatorjih ter prečesavanje velikih podatkovnih zbirk. Pri nalaganju bodo nujni filtri za prepoznavanje avtorsko zaščitenih del, ki naj bi odkrivali kršitelje. Toda kako bodo presodili, kdaj gre za pošteno in dovoljeno rabo (citiranje, parodije in podobno) in kakšne bodo (učinkovite) možnosti pritožbe, je veliko vprašanje.

Kdor pa bo želel uporabiti izvleček članka, bi za to moral pridobiti dovoljenje založnika. Kako se bodo po uveljavitvi novih pravil prikazovale povezave na družabnih omrežjih, novičarskih agregatorjih in drugod, še ni jasno. Prav tako se lahko zgodi, da se bodo širile prav tiste vsebine, za katere si ne želimo, da se širijo. Kajti za resne članke bo treba plačati »licenco«, kdor pa bo hotel razširjati pofl in neresnice, pa bo to verjetno z veseljem dopustil brezplačno.

Čez kakšno leto ali dve bomo videli, kaj se bo zaradi te direktive dogajalo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja