Direktiva o avtorskih pravicah blizu uveljavitvi
Matjaž Ropret 12. septembra 2018 ob 13:27

Evropski parlament je pred nekaj minutami sprejel začetek pogajanj z ostalimi institucijami glede zdaj že kar razvpite direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Od prisotnih 703 poslank in poslancev jih je 438 glasovalo za, 226 proti, 39 pa je bilo vzdržanih. Pred tem so tudi sprejeli nekaj dopolnil k besedilu direktive, še več pa jih zavrnili.

Najprej se bo besedilo vrnilo v matični odbor, kjer ga bodo prečistili in pripravili za obravnavo skupaj s pristojnimi ministri in evropsko komisijo, ki je tudi predlagateljica. Skupaj z njimi naj bi potem prišli do končne različice direktive, pri čemer dodajanja členov ni več, lahko pa še kaj izpade. Nekje v začetku leta naj bi parlament dokončno glasoval o tej zadevi. In če jo bo potrdil, jo bodo morale države članice prenesti v svojo zakonodajo. Po zagotovilih predlagateljev naj bi avtorji s tem dobili boljšo zaščito in tudi večja nadomestila za svoje stvaritve, nasprotniki pa svarijo pred zmanjšanjem svobode govora na internetu, dodatnimi filtri za cenzuro ter omejevanjem podatkovnega rudarjenja.

kolegice in kolegi najlepša hvala za to skupno uspešno potezo. To je dober znak za ustvarjalno industrijo v Evropi,

je po zanj uspešnem glasovanju poslanke in poslance nagovoril poročevalec v tej zadevi Axel Voss. Pred glasovanjem jih je poslal, naj stopijo »na stran naših ustvarjalcev.« Saj da bi bila v nasprotnem primeru to katastrofa za industrijo. Nato se je oglasil eden od poslancev z mnenjem, da je izid velikanski udarec za svobodo govora na internetu in sramota za Evropo, toda predsedujoči ni dovolil odpiranja razprave.

O tem, da je sistem avtorskih pravic nujno prenoviti, se strinjajo skorajda vsi. Zelo malo pa je konsenza o tem, kako to storiti. Direktiva naj bi na sporen način urejala nalaganje vsebin v spletne storitve, deljenje vsebin na spletu, družabnih omrežjih in novičarskih agregatorjih ter prečesavanje velikih podatkovnih zbirk. Filtri za prepoznavanje avtorsko zaščitenih del bodo ti filtri delovali že takoj ob nalaganju vsebin in da ne bodo znali presoditi, kdaj gre za pošteno in dovoljeno rabo (citiranje, parodije in podobno), trdijo nasprotniki direktive. S tem naj bi satiri (memom) in še čemu grozila cenzura.

Vsakdo, ki bi želel uporabiti izvleček članka, bi za to moral pridobiti dovoljenje založnika. Torej bi se, menda, povezave na družabnih omrežjih, novičarskih agregatorjih in drugod brez dovoljenja prikazovale prazne. To pa bi, tako so svarili v peticijah, zmanjšalo informiranost, svobodo govora, pluralnost. »Dovoljenja« za polno prikazovanje povezav bi Google News in podobni morali plačati, torej naj bi manjši mediji dobili dodatne prihodke. Toda tisti, ki pa jih dajali brezplačno, bi lahko še bolje širili svoje članke, med njimi pa bodo skoraj zagotovo razpečevalci lažnih novic.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja