Digitalni radio predstavlja napredek za poslušalce, a še večjega za radijske postaje

V Sloveniji je zaživel digitalni radio, s kratico DAB+. Za zdaj je v tem načinu mogoče v tem načinu poslušati 13 postaj, signal pa ima po izračunih Oddajnikov in zvez dve tretjini prebivalcev Slovenije.

Radio Slovenija je nekoč, še v prejšnjem desetletju, že testno oddajal v sistemu DAB s Krvavca, pozneje pa to opustil. Po razpisu Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) so Oddajniki in zveze pridobili dovoljenje za upravljanje prvega multiplexa, nabora programov. V njem je poleg treh programov Radia Slovenija (prvi, val 202 in ars) ter Radia SI še devet komercialnih in lokalnih postaj: Radio Ognjišče, Radio Antena, Radio Center Slovenija, Narodni radio, Rock Radio Štajerska, Radio 2, Europa 05, A-radio in Radio Ena. Sistem je zdaj novejši, z oznako DAB+, kar pomeni, da ga mora sprejemnik podpirati. Tak, na katerem piše samo DAB (brez plusa), ne bo ujel ničesar. Razlika med analognim in digitalnim oddajanjem je v tem, da se pri prvem zvok prenaša z modulacijo, pri drugem pa kot zapis v glasbenih datotekah. Nekateri infozabavni sistemi v novih avtih, denimo Fordov prenovljeni Sync 3 in Renaultov R-Link 2, že podpirajo DAB+. Pri prvem je označen s tako kratico, pri drugem pa kot DR.

Aktivnih je za zdaj sedem oddajnikov. To so Krvavec, Plešivec, Pohorje, Trdinov vrh, Krim, Nanos in Tinjan. Z njimi, kot rečeno, signal doseže dve tretjini gospodinjstev in pokrije skoraj 90 odstotkov avtocest in hitrih cest. Oddajniki in zveze nameravajo omrežje širiti, hitrost tega početja pa bo odvisna od tega, kako hitro se bo digitalni radio prijel pri poslušalcih in kakšne bodo želje izdajateljev programov. Po mojih izkušnjah so gorenjske in ljubljanske ceste dobro pokrite, kaže pa zemljevid na določenih koncih precejšnje luknje (Posočje, Prekmurje, Notranjska, kočevska, …).

Kakšne so pridobitve za poslušalca, v čem je digitalni signal boljši od analognega? Prednosti so v osnovi tri. Prva je konec šumenja, praskanja in podobnih pojavov, kadar je sprejem slab. Pri digitalnem oddajanju zvok ali slišimo ali pa ga ne. Če je signal prešibek, sprejemnik to jasno pove in ne predvaja ničesar. Kadar pa je signal vsaj zadosten, poslušalec ves čas uživa v povsem čistem zvoku. Druga pridobitev naj bi bila tudi boljša kakovost zvoka. O tem je težko soditi, še posebej pri poslušanju v avtu (doma žal signala DAB+ ne ujamem, čeprav imam ustrezen glasbeni »stolp«). Radijske postaje sicer za DAB+ oddajajo z načinom kompresije MPEG-4 HE-AAC, ki je naprednejši od najbolj znanega MP3. Če kje, se razlika res pozna pri dinamiki. V analognem svetu se morajo radijske postaje odločati med kakovostjo in glasnostjo. Če želijo ohraniti kvaliteto in dinamični razpon, je zvok dokaj tih in moramo potem poslušalci, še posebej v avtu navijati glasnost. Tak pristop zagovarja predvsem Radio Slovenija. Komercialne postaje se večinoma odločajo za glasnejše predvajanje, pri čemer pa porežejo spodnje in zgornje frekvence, kar pomeni, da glasba izgubi dinamiko. Tega problema pri DAB-u, tudi med hitrejšo vožnjo sem dobro slišal pri nizkih nastavitvah glasnosti in kakovost se je zdela fina. Tretja korist pa so »dodatne storitve«. Kaj točno to je, ne znam povedati, ker jih še ni na spregled. Na zaslonu se vrtijo nekakšna obvestila, kar pa so izdajatelji lahko že prej počeli čez sistem RDS.

Zaključek je torej tak, da je radio z digitalizacijo postal nekoliko kvalitetnejši, ne pa drastično, kajti analogna tehnika za ta medij deluje dovolj dobro in razlika med enim in drugim oddajanjem ni taka, kot pri televiziji. Poslušalcem zato ni treba hiteti po nove sprejemnike, če pa novi avto ali stolp podpira DAB+, pa naj le preklopijo na ta vir zvoka. Več koristi imajo oz. bodo imeli od digitalizacije radijske postaje. Vse približno sto, kolikor jih oddaja v Sloveniji, bi namreč lahko z večjo kakovostjo kot zdaj razširjalo svoje programe na skupno sedmih ali osmih frekvencah. Seveda ob predpostavki, da ugasnejo analogno oddajanje. Česar pa za zdaj ni ne v njihovih načrtih ne v državnih načrtih. Edina država, ki resno dela na prehodu na digitalno oddajanje je Norveška.