Digitalni nadzor življenja – sam sebi »doktor«
Marjan Kodelja 23. aprila 2018 ob 05:49

Digitalni nadzor nad telesom je več kot modni trend zdravstveno ozaveščenih ljudi. Merjenje »ega« je znanilec družbe, v kateri je vse merljivo. Bomo kakovost preživetega dneva ugotavljali na podlagi številk in grafikonov?

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo super »frike« našli v »kompjuter šopih« in »fitnesih«. Proteini in silicij ter v solarijih zagorela telesa proti bledoličnim računalniškim zanesenjakom na drugi strani. Tako različni, tako podobni. Oboji fanatični v tem, kar so počeli. Zrli v svoj odsev v ogledalu ter iskali vsak gram maščobe ali zrli v zaslone računalniških monitorjev. Tehnologija je združila telesa in bite in ustvarila zanesenjake, ki z nosljivimi in mobilnimi napravami beležijo vsako sekundo svojega življenja, 24 ur na dan, sedem dni v tednu.

Quantified Self (www.quantifiedself.com) združuje izdelovalce in uporabnike naprav za samospremljanje. Športne ure, fitnes zapestnice in pametne ure, ki se jim bodo kmalu pridružila še pametna oblačila. Skupnost organizira srečanja članov, na katerih ti razpravljajo o svojih izkušnjah ali iščejo odgovore. Gre za nastajanje novega življenjskega sloga? Želje po merjenju in spreminjanju življenja v številke gredo prek razmeroma ozkega področja spremljanja »telesa«. Merijo produktivnost, finance in celo razpoloženje. Vse to namreč omogočajo mobilne in nosljive naprave. Skoraj vse je mogoče izmeriti in pretvoriti v številke. Vprašanje pa je, kaj nam te pomenijo. Ali znamo ugotoviti pomembna dejstva, narediti spremembe in bolj zdravo živeti? Ali pa življenje beležimo, ker se nam to zdi »fajn«?

Smo zaradi beleženja srečnejši?

Kaj motivira ljudi, da želijo vsak vidik življenja pretvoriti v številke? Dvigovanje zadovoljstva, ko vidimo, koliko smo vsak dan prehodili ali pretekli, ali preprosta možnost preverjanja, ali smo uspešno dosegli zastavljene cilje. Oboje. So tudi bolj strokovne stvari. Dnevno beleženje življenjskih funkcij lahko preprečuje ali pomaga pri zgodnjem odkrivanju bolezni. Sladka posledica tehnološkega napredka. Živeli bomo dlje in bomo v starosti bolj zdravi. Ni slaba obljuba.

Možen pa je tudi drugačen razlog in ne gre le za željo po optimizaciji telesa in posledično življenja. Socialno okolje postaja zapleteno in vse manj obvladljivo. Pod pogojem, da se ljudje resnično zanimajo za beleženje življenja, česar prodajni rezultati nosljivih naprav še ne kažejo. Obkroženi smo s stvarmi, ki jih večina ne razume. Stvari uhajajo iz rok, zato se bomo morda raje osredotočili na razumljivo, predvsem pa na merljivo. Na lastna telesa in lastno ozko bivalno okolje. Številke omogočijo orientacijo in utvaro obvladljivosti drugače neobvladljivega. Ali drugače. Barviti grafikoni, opisna statistika in tudi naivna logika nam dajejo občutek znanja, varnosti, možnosti, da o nečem sami odločamo in podobno.

Kult telesa kot nadomestek vere

Ko je telo v ospredju, znanstveniki govorijo o telesnem kapitalu. Telo se preobrazi v proizvod življenjskega sloga in tempelj. Zdravje in fitnes postaneta »nadomestek« za vero, ljudje začnejo vlagati vanju. Duhovnost se umakne, v ospredju je »mehanika« telesa, ki postane kult občudovanja. Beleženje življenja postane iskanje položaja v družbi in spoprijemanje z lastnimi strahovi. Večina ljudi mora v nekaj brezpogojno verjeti in v tem iskati smisel, tolažbo, pa tudi razloge, zakaj se stvari dogajajo. S tem ne mislimo, da fanatični verniki v beleženju življenja iščejo zamenjavo za vero. Njihov fanatizem je prej podoben agresivnemu zagovarjanju stališč fanatičnih veganov ali pa ljudi, ki so proti obveznemu cepljenju otok. Koliko je to povezano z agresivnim trženjem izdelovalcev pametnih naprav, pa je drugo vprašanje. Fanatični zagovorniki nečesa so hkrati tudi najboljši potrošniki. Za del obsedenosti z beleženjem življenja lahko vzrok najdemo tudi v tem.

Metafizični bog dovoli zgolj dvoje: da vanj brezpogojno verjamemo ali ne. Vmesna pot, da bi en čas verjeli, drugi pa ne, pri verovanju ni sprejemljiva. Verjameš ali ne verjameš, in pika. Podobno je tudi z beleženjem življenja. Če začneš, beležiš ves čas in vse. Ko začneš cincati, nekaj časa beležiš, potem nekaj časa ne, ker si ti ne ljubi, potem pa spet in tako naprej, ampak to ni več to. V času abstinence ni podatkov, razpredelnice in grafikoni so prazni in beleženje začne izgubljati smisel. Si ali pa nisi!

Varnost in zasebnost

Kljub temu pa so posamezniki, ki so zavezani beleženju življenja, dojemljivi na kritike, a večino njih zavračajo. Tudi kritike glede varnosti in zasebnosti, saj se vsi zbrani podatki naprav za beleženje hranijo na spletnih strežnikih. Zanje je pomembneje, da so zbrani podatki uporabni in da vmesniki omogočajo deljenje podatkov med različnimi aplikacijami. Vseeno pa varnosti ne smemo popolnoma zanemariti. Najbolj problematično je površno varovanje uporabnikovih računov in pogosti nezaščiteni prenosi podatkov. Del krivde nosijo tudi uporabniki. Ni si treba zatiskati oči. Večina nas uporablja enako uporabniško ime in geslo za dostop do storitev, vdor v slabše zaščitene storitve za hranjenje podatkov naprav za beleženje pa lahko napadalcem ponudi dodatne podatke za vdor v bolj zaščitene storitve.

Problem je v resnici večplasten. Brezplačne aplikacije so podprte z oglasi, oglaševalcem pa morajo ponuditi nekaj, da se jim oglaševanje splača. Stari problem uvrščanja uporabnikov v sorodne skupine in prikazovanja poosebljenih oglasov. Po domače povedano to pomeni, da imajo dostop do zbranih podatkov oglaševalci, pa čeprav v obliki brezosebnih podatkov. Pa ne samo oni. Vsi, ki so zanje pripravljeni plačati, saj ponudniki naprav in aplikacij za beleženje življenja ne živijo le od prodaje naprav, večina aplikacij je tako ali tako brezplačna, temveč tudi od prodaje podatkov. Industrija osebnih podatkov je ena najhitreje rastočih.

V digitalnem svetu ni absolutne varnosti, ta pa je povezana tudi z vrednostjo podatkov. Podatki, ki jih zbirajo naprave za beleženje, so zelo zgovorni, zatorej zanimivi za marsikoga, na trgu pa dosegajo visoko ceno. Vprašajmo se, ali bi si želeli, da bi lahko kdor koli prišel do podatkov o našem spalnem ciklu, krvnem tlaku, spolnih aktivnostih ali kako smo razpoloženi. Pa smo šele na začetku obsedenosti z beleženjem. Poleg pohvalnih načinov uporabe nosljivih naprav, kot je spremljanje starejših ljudi, ki jih je zaradi njihove varnosti treba spremljati, so še delodajalci, ki od zaposlenih zahtevajo nošenje elektronskih zapestnic. Največji »trg« za nosljive naprave bo ravno spremljanje učinkovitosti zaposlenih. Popolni način za spreminjanje ljudi v številke in ugotavljanje njihove uspešnosti na podlagi podatkovnih preglednic.

Totalitarna družba

Ko imamo na eni strani še razmeroma malo uporabnikov, ki beležijo vsak trenutek življenja zaradi lastnih interesov, je na drugi strani tudi težnja po ekonomizaciji vseh področij življenja. To lahko pripelje do nove totalitarne družbe, kjer bo vse vodeno na podlagi številk, intuicija in izkušnje pa bodo postale nepotrebne. Dober primer je skrb za zdravje, pri čemer nas bo sistem prisilil, da se bomo obnašali pričakovano. Nek izdelovalec fitnes zapestnic je pred časom spodbujal ameriška podjetja, naj svojim zaposlenim kupijo nosljive naprave, saj jim bodo te pomagale, da bodo živeli bolj zdravo. Pri tem oglašujejo manj bolniških dopustov, manj stroškov zdravljenja in večjo storilnost zaposlenih. Mehek način, kako ljudi prisiliti, da se obnašajo v okvirih pričakovanega in nadzorovanega. Lahko pričakujemo še kaj hujšega. Da bi nas zavarovalnice prisilile, drugače ne bi mogli skleniti zdravstvenega ali nezgodnega zavarovanja, v nošenje nosljivih naprav in uporabo aplikacij, ki nam bodo ukazovale, kako zdravo živeti. Podobne so tudi ideje o obvezni vgradnji pametnih naprav, ki bodo zbirale podatke o vzorcu uporabe vozila, na podlagi tega pa bi plačevali avtomobilsko zavarovanje. Idej, kako izboljšati življenje ljudi, ne da bi jih kdo vprašal, ali si tega sploh želijo, je, kolikor hočete. Nosljive naprave so trenutno moderne, izdelovalci pa kujejo železo, dokler je vroče.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Sicer je verjetnost za kaj takega majhna, a ne moremo mimo dejstva, da digitalizacija, hočemo to ali ne, spreminja naše življenje. Sprejemamo tehnološki napredek, razmišljamo bolj kot ne o njegovih koristih, na negativne posledice pa vse bolj pozabljamo. Oziroma si z njimi ne belimo glave. Enako je tudi z nosljivimi napravami za beleženje življenja. Merjenje nečesa vedno postreže z natančnimi podatki, ne pove pa vsega. Da smo danes pretekli deset kilometrov v manj kot eni uri ne pove veliko, če nismo sposobni iz številk izluščiti uporabne informacije in to pametno uporabiti. Lahko postanemo suženj številk in se začnemo odločati le na njihovi podlagi. To pa ni vedno dobro, kajti številke ne povedo vsega. Marsikaj tudi pometejo pod preprogo, kot je ugotovila ameriška vojska, ki je uspehe v vietnamski vojni ocenjevala na podlagi števila ubitih nasprotnikov.

Veliko ljudi bo znalo naprave za beleženje življenja uporabiti sebi v korist in se izogniti temnim stranem »ocenjevanja« na podlagi številk. To lahko opišemo s študijem na fakulteti. Enemu študentu je pomembno znanje, drugi se je naučil, kako s čim manj truda opraviti izpite z dobro oceno. Na koncu imata oba številčno enak uspeh, vendar nista enako uspešno opravila šolanja. Nosljive naprave so lep tehnološki napredek, preprečiti pa moramo pritisk na ljudi, da jih začnejo uporabljati. Diskriminacija ljudi na podlagi številk ni nekaj, kar bi pripomoglo k uspešni družbi. Razen če si voditelji želijo družbe »velikega brata«.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja