Delo od doma ni »ležanje na plaži s čivavo na straži«
Marjan Kodelja 25. marca 2020 ob 06:33

V krizah smo ranljivi in takrat na nas preži tudi največ plenilcev, ki bi se radi okoristili. Zanje je Covid-19 le orodje za dosego želenega in ni jim mar, koliko žalosti bodo povzročili.

Delo od doma za sabo potegne cel kup varnostnih skrbi, za katere na delovnem mestu poskrbijo sodelavci iz informatike. Zdaj pa ste sami na prvi črti obrambe pred grožnjami s spleta, najboljše zdravilo pa sta #previdnost in #ostanizbran. Trenutne razmere so namreč kot naročene za spletne kriminalce, ki prežijo na zmedo, neznanje in nepričakovane dogodke, da bi preko uporabnika, ki dela od doma oziroma njegove opreme, vdrli v informacijski sistem podjetja, ali pa mu kako drugače škodovali. Uporabniki ste najšibkejši člen v verigi zagotavljanja varnosti. Tehnologije namreč ne ščitijo pred socialnim inženiringom, najbolj preproste in hkrati najbolj učinkovite metode vdorov. Ne dopustite, da zaradi naivnosti ali zaradi malomarnosti izdate zaupne podatke, kot so gesla in drugi podatki za oddaljeni dostop, zato s sodelavci komunicirajte preko preverjenih poti, po možnosti preko video konference, da se lahko vedno prepričate, kdo je v resnici na drugi strani.

Sumljivih priponk sporočilom ne odpirajte?

Bolj dovzetni ste za vsako sporočilo, v katerem je zapisano »Covid-19« ali »koronavirus«, še posebej če je zraven še obljuba o popolnem razodetju ali celo čudežnem zdravilu. Verjemite, da gre za potegavščino, morda celo zelo nevarno, zatorej nikar ne odpirajte priponk. Pozorni pa bodite tudi na sporočila sodelavcev, ki jim jih ne bi pripisali, in na nepričakovane klice iz tehnične podpore, če pod pretvezo nujnosti zahtevajo kršenje sprejetih varnostnih zahtev ali dostop do računalnika. Oboje je lahko namreč poskus socialnega inženiringa, nič kaj tehnološko napredne metode prepričevanja, da bi izdali potrebne podatke.

Poskrbite za opremo!

Ko delate od doma, ste v svet povezani preko naprav domačega omrežja, največkrat brezžičnega dela. Katerega leta ste usmerjevalnik kupili ali pa vam ga je namestil tehnik operaterja? Prepričan sem, da od takrat, pa čeprav so pretekla leta, niste spremenili gesla za dostop v omrežje. Še vedno je isto in niti sanja se vam ne, komu vsemu ste ga zaupali. Morda celo vsem, ki so prišli na obisk in prosili zanj. Njihove naprave pa ga še vedno hranijo. Skrajni čas je, da geslo končno spremenite. Novo naj bo močno, torej dolgo in takšno, da ga ni mogoče uganiti. Enako velja tudi za gesla, ki jih uporabljate za dostop do službenih programov ali storitev. Nikar ne imejte enega za vse, zasebne in službene namene, še posebej pa varujte geslo za dostop do službenega omrežja preko navideznega zasebnega predora (VPN). Redno ga spreminjajte, tudi če tega nihče ne zahteva.

Varnostni popravki so najbolj pomembni

Raziskava, ki so jo izvedli pred kratkim, je pokazala, da bi bilo leta 2017 okužb z izsiljevalskim virusom WannaCry veliko manj, če bi uporabniki namestili popravek, ki ga je Microsoft objavil tednom prej. Menda je več kot polovica uporabnikov nemarna pri nadgradnjah in morda je zato tistega leta tudi kar nekaj slovenskih podjetij plačalo odkupnino, da so dobili podatke nazaj. Nadgradnje programske opreme naprav je zato bistveno za zagotavljanje varnosti. Spet vprašanje. Kdaj ste nadgradili domači usmerjevalnik?

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

S tem pa še niste izčrpali z vsemi opravil, ki jih lahko doma naredite za višjo varnost dela od doma. Še eno je. Omejite dostop do naprav, ki jih uporabljate za službene namene drugim, še posebej otrokom. Nevede in po nesreči lahko spremenijo pomembne podatke ali pa povzročijo okužbo s škodljivo kodo. Nikar tudi ne pozabite, da je skrb za varnost ves čas trajajoč proces, ki ga v službenem okolju običajno opravljajo drugi, doma pa pade na vaša ramena.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja