Delež električnih avtomobilov v Evropi počasi raste, za kaj več pa so cene še precej previsoke
Matjaž Ropret 12. avgusta 2021 ob 10:59

Med novo registriranimi avtomobili je bilo v Evropi v prvi polovici leta 2021 7,6 odstotkov povsem električnih. Delež se konstantno povečuje, potem ko je še l. 2018 znašal vsega en odstotek. Še vedno pa pri zdajšnjih cenah električni ne morejo nadomestiti bencinskih in dizelskih, poudarjajo v podjetju Jato, ki zbira podatke. V Sloveniji je delež bistveno nižji, pod dvema odstotkoma. Zagotovo tudi zato, ker naša država bistveno manj subvencionira nakup kot večina drugih.

Vir: Jato

Delež avtomobilov na baterije raste predvsem v zadnjih dveh letih. To kar precej sovpada z močnejšo regulacijo evropske komisije, ki je proizvajalcem zagrozila s kaznimi ob previsokih povprečnih izpustih in ki napoveduje omejitve za vozila z motorji na notranje zgorevanje čez deset let, in posledičnim večjim premikom evropskih proizvajalcev k električnim modelom. Japonski so denimo v zadnjem desetletju precej bolj stavili na hibridni pogon, še posebej Toyota in tudi Honda, kar se pozna pri njunem deležu popolnoma električnih med novimi. Še nižjega ima Ford, ki je v precejšnjem zaostanku, četudi je napovedal popolno elektrifikacijo do l. 2030. Tudi Mazda in skupina Jaguar Land Rover sta dokaj nizko, ostalo pa dosegajo najmanj šestodstotni delež, največjega, stoodstotnega seveda Tesla kot edino podjetje, ki prodaja izključno električna vozila. V to smer gre tudi kitajski konglomerat SAIC z znamkami MG in drugimi. Med tradicionalnimi proizvajalci visok delež dosegajo Nissan in naveza Hyundai-Kia. Vsi so se že pred leti dokaj resno osredotočili na tovrstne modele. Splahnela pa je Renaultova prednost, ki svojega nekdanjega vodstva z modelom Zoe ni uspel  (ali želel) okrepiti s še kakšnim dodatnim modelom.

V Jatu dodajajo, da so povprečni izpusti novega avtomobila v Evropi zdaj za 24 odstotkov nižji kot pred desetimi leti. Kljub bumu športnih terencev, ki so v povprečju za 18 odstotkov težji od »tradicionalnih« karoserijskih oblik (limuzin, kombilimuzin in karavanov). »Lani je industrija zabeležila najnižje povprečne izpuste od l. 2007, ko smo začeli zbirati te podatke,« so zapisali v podjetju Jato. Pri čemer pa je treba biti s podatki o izpustih, kjer nepresenetljivo vodi Toyota pred Peugeotom in Renaultom, nekoliko previden. Hibridi, ki precej pripomorejo k tem rezultatom, imajo dobre številke na uradnih meritvah, a slabše med dejansko uporabo. Poleg tega pa posamezni proizvajalci znižujejo svoje skupne številke s kupovanjem »okoljskih kuponov« od podjetij, kot je Tesla.

Pri modelih, ki so na voljo tako z motorji na notranje zgorevanje kot v električni različici, po podatkih Jata drugi dosegajo največ 18 odstotkov prodaje. Na osnovi tega ugotavljajo, da ob zdajšnjih cenah nikakor ne morejo doseči številk, kakršnih je bila industrija navajena z bencinskimi in dizelskimi vozili. To zelo dobro kažejo manjši električni avti, kakršni so Opel Corsa-e, Peugeot e-208 in Renault Zoe, ki smo jih testirali nedavno. So namreč komaj kaj cenejši od nekaterih občutno večjih in zaradi tega bolj praktičnih. Vprašanje pa je, kako se bo spreminjala struktura stroškov in kakšno bo gibanje cen, če bodo zaradi nižje prodaje morala podjetja iz panoge krčiti obseg proizvodnje ali celo zapirati tovarne. Večje količine običajno pomenijo nižje cene. Vemo pa, da strokovnjaki za mobilnost poudarjajo, da bomo morali v prihodnje spremeniti navade, če želimo zaustaviti segrevanje planeta. Kar pomeni manj avtov in več drugačnih rešitev. Skoraj zagotovo pa dražje lastništvo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja