“Delamo v dobrobit uporabnikov in ne kršimo internetne nevtralnosti”
Marjan Kodelja 24. avgusta 2017 ob 17:15

Skoraj si upam staviti, da se bodo, če ne v celoti, pa v kakšnem delu, evropski operaterji mobilne telefonije zgledovali po ameriških. Ti namreč omejujejo hitrost pretočnega videa v omrežju. Posledično na telefonih oziroma tablicah ali pa na napravah, ki so prek mobilne točke priključene v internet, ni mogoče spremljati videa boljšega od polne razločljivosti hd (1080p).

Poglejmo kaj počnejo operaterji onstran velike luže. Zadnji hit so paketi z neomejenim prenosom podatkov prek mobilnega omrežja, ki pa so polni drobnega tiska. Nima smisla podrobno opisovati vsakega od njih, dovolj je vedeti in tu bodo z ušesi pristrigli naši operaterji, da se cene začnejo tam pri pol osmih dolarskih desetakih. Ni poceni. In kaj dobite za ta denar. Tu bom pa le omenil paket, Varizonovega “najcenejšega” go unlimited (75 $). Poleg neomejenega govora in sporočil je neomejen tudi podatkovni prenos v omrežju LTE. Vendar z opozorilom, da se hitrost prenosa lahko zmanjša v primeru (pre)zasedenega omrežja. Kadarkoli in o tem odloča le operater. Desetak dražji paket (beyond unlimited)  ima opozorilo za odtenek drugačno. Hitrost lahko začasno znižajo, vendar šele ko uporabnik v obračunskem obdobju prenese 22 GB podatkov.

Ampak to še ni vse. Ne glede na stanje v omrežju je prenos videa omejen, praktično to pomeni na razločljivost 480p na pametnem telefonu oziroma na 720p na tablici. Omejena pa je tudi mobilna prenosna točka. Konkretno na 600 kb/s. Podobno je tudi pri dražjem paketu, le da je omejitev 720p oziroma 1080p, omejitev hitrosti mobilne točke pa nastopi po prenesenih 15 GB-tih. Pri čemer je v primeru, da želimo imeti v paketu tablico, to treba dodatno plačati. 1080p je tudi največ, kar lahko uporabniki dobijo v tem in tudi v drugih mobilnih omrežjih. Ne glede na ločljivost zaslona naprave oziroma kakovosti video storitve. In to tudi v primeru, ako storitev uporabljamo na prenosniku, ki je prek mobilne točke telefona povezan v internet. Podatkovni tok, ki ga operater s pomočjo orodji za upravljanje z omrežjem označi za video prenos, je omejeno na hitrost največ 10 Mb/s. Oziroma še manj, ko gre za razločljivosti 480p in 720p. Na omejitev se kajpada prilagodijo aplikacije (youtube, netflix,…) s prikazom nižje ločljivosti. S tem pa je operater dosegel, kar je želel. Manj gneče v omrežju!

Dejstva so, da video storitve najbolj zasedejo kapacitete omrežja. Operaterji imajo prav, ko trdijo, da jim ti povzroča težave, prav pa imajo tudi, da to ni pošteno do drugih uporabnikov, ki zaradi nekaj “norcev” ne dobijo storitve, kot bi jo lahko. Dotični ameriški operaterji tudi zagovarjajo tezo, da 4K video na telefonih in tablicah z relativno majhnimi zasloni nima smisla. Za 4K imajo verjetno prav, vendar je ogromna razlika gledati video ločljivosti 480p ali 720p na več kot pet palčnem zaslonu. S tem ko pri cenejšem paketu višjo ločljivost dodatno zaračunajo (opcija) pa izdajajo, kar pravzaprav želijo. Dodaten zaslužek, skrb za druge uporabnika pa je drugotnega pomena. Ampak na ta način kršijo načelo nevtralnosti interneta. V tem ni dvoma, saj ni ves promet v omrežju obravnavan enakovredno. Dovolj je, da upočasniš le en podatkovni tok, eno vrsto storitev, pa to načelo kršiš. Vendar je glede na to, kdo je Ameriški predsednik, velika možnost, da se nihče razen medijev v omejitve ne bo preveč obregnil.

Je pa tudi res, da imajo operaterji vsak dan več težav. Ni treba, da ponudiš “neomejen” prenos, dovolj je, da mesečno količino dvigneš na 20 ali celo 50 GB, pa si priča velikemu skoku. Dokler je količina omejena na 1 do 3 GB ima povprečni uporabnik v glavi zavoro in “varčuje” pri gledanju videa v mobilnem omrežju. Po 10 GB pa ta mentalna ovira pade, naši južni bratje bi dejali “udri po blagu” in podatkovni promet skokovito naraste. To vem iz lastnih izkušenj.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja