Daj, no, klikni me!
Marjan Kodelja 4. junija 2018 ob 07:26

Ameriški psiholog Burrhus Frederic Skinner je bil eden vidnejših behavioristov, ki vsa dejanja, tudi mišljenje in čustva, obravnavajo kot objektivne reakcije oziroma vedenje. Zagovarjal je splošno načelo obnašanja, da ponavljamo odzive, ki vodijo k pozitivnim in ne ponavljamo tistih, ki vodijo k negativnim izidom. Ali drugače. Menil je, da želeno vedenje lahko dosežemo z nagrajevanjem in pozitivnimi spodbudami. Teza v njegovem času ni bil najbolje sprejeta, saj ni odgovoril na osnovno vprašanje. Kdo bo odločal, katera »vedenja« so primerna in katera ne.

Dobrih trideset leta kasneje dileme ni več. Imamo tehnološke »bogove«, ki prek družabnih omrežji dosegajo milijarde ljudi in vplivajo na njihov vsakdan. Velik uspeh omrežij je namreč posledica preprostega načela delovanja. Povratne zanke všečkanja in komentiranja objav, ki izkorišča človekovo željo po priznanju.

Aplikacije, ki zasvojijo

Tozadevno je zanimivo zagonsko podjetje Dopamine Labs, ki svoje storitve reklamira s sloganom: »naredi aplikacijo tako, da zasvoji«. Sicer pa veliko pove že ime podjetja. Vsakič ko je naša radovednost potešena ali smo z nečem nagrajeni, pa ni važno, ali je to le pohvala, kos čokolade ali všeček na facebooku, nas možgani nagradijo z odmerkom dopamina. Wikipedia pravi nekako takole: dopamin je v nevronih kot živčni prenašalec in poživljajoče vpliva na srce, krvni obtok in presnovo, lahko pa tudi »mobilizira« energijske vire telesa. Učinek tega je, da smo dejavni, živahni in dobre volje. Prav tako spodbuja mišljenje, če ga je veliko, lahko to vodi tudi v čezmerno domišljijo, ki se kaže v kratkotrajnih dnevnih sanjarijah. Preveliko pomanjkanje pa lahko povzroča nemotiviranost, brezvoljnost, tudi čustveno praznino. Kot trdijo vedenjski psihologi, internet oblikuje z dopaminom povzročeno zanko, katere učinek je takojšnje zadovoljstvo, ki še podkrepi našo željo po novih »odmerkih«.

Omenjeno podjetje obljublja, da bo povečala angažiranost, torej uporabo aplikacije, tako, da jo poosebi in prilagodi vedenju uporabnika. Cilj je kajpada večji dobiček, kajti ta je dostikrat odvisen od pogostosti in časa, ki ji ga uporabnik nameni. Ustanovitelj podjetja Ramsay Brown pravi, da je ena izmed najbolj priljubljenih tehnik tehnika »spremenljivih spodbud ali spremenljivih nagrad«, katere princip lahko strnemo v tri korake: sprožilec, dejanje in nagrada. Sprožilec je lahko potisno poštno sporočilo, da je nekdo komentiral fotografijo v družbenem omrežju, posledično odprtje aplikacije je dejanje, nagrada pa je lahko všečkanje ali deljenje objave.

»Naključno« nagrajevanje

Kot še trdi, naj bi nagrada sprostila odmerek dopamina, zaradi katerega se uporabnik počuti srečnega, morda celo evforičnega. Kdaj in kako bo ta dobil naslednji odmerek, pa vpliva na pogostost uporabe dotične aplikacije. Trik je v tem, da nagrade ne dobi vedno, ko jo odpre ali začne uporabljati. Tu nastopi umetna inteligenca oziroma podatki o vzorcu uporabe telefona, saj mora uporabnik meniti, da je bila nagrada dana naključno, ne pa po določenem in hitro jasnem vzorcu. Kar seveda vodi do obsedenosti, da bomo nekaj »zamudili«, zaradi katere vse pogosteje vzamemo telefon v roke in preverimo, če je »kaj novega«. Tudi če za to ni nobene potrebe. Da je nekaj na tem poved tudi to, da so v podjetju razvili umetno inteligenco, katere namen je učenje strukture človekove motivacije ter podajanje smiselnih nasvetov, kako spremeniti uporabnikov vedenje.

Duh spuščen iz steklenice

Kot kaže vplivi na vedenje uporabnika niso tako nedolžni, kot bi morebiti menili. Apple je pred kratkim obljubil, res da šele, ko so to zahtevali njegovi delničarji, da bo nekaj naredil za preprečevanje odvisnosti mladoletnikov z njihovimi telefoni. Sean Parker, ustanovitelj nekoč priljubljene storitve za deljenje datotek Napster in prvi predsednik Facebooka pa opozarja na posledice uporabe družbenih omrežij. V intervjuji za spletno novičarsko stran Axios je namreč obžaloval svoj doprinos, da je Facebook danes kar je. Ves čas je namreč šlo, kako od uporabnika dobiti čim več časa in njegove pozornosti. Zaradi tega so včasih morali uporabnikom dati malo »dopaminske« spodbude, ko se je drug uporabnik odzval na objavo z všečkom ali komentarjem. Po njegovem pa povratna zanka »potrditev« izkorišča šibkost človeške psihe, kar je velik problem, ko vpliva na dve milijardi ljudi. »To dobesedno vpliva na odnos med uporabniki in družbo in ne vemo, kaj počne z možgani naših otrok«, je zaključil Parker.

Nomofobija je skovanka iz angleških besed No-Mobile-Phone-Phobia, pomeni pa strah pred mobilno nedosegljivostjo. Še do danes sicer ni klasificirana kot ena od oblik nesnovne zasvojenosti, vendarle se zna to kmalu spremeniti, saj vse več posameznikov in skupin opozarja na negativne plati tehnološkega razvoja. Kot vedno pa lahko največ storimo sami, tako da telefone in aplikacije zanje uporabljamo po pameti. Za vsak slučaj, če so tehnike vedenjske manipulacije res tako učinkovite, kot nekateri trdijo. Nasveti pa so dokaj preprosti. Telefonu naj ne bo mesto v spalnici, izključite obvestila, določite ure dneva za družinsko življenje brez tehnologije (obroki naj bodo vključeni v ta čas) ter predvsem, starši naj vodijo z zgledom.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja