Dacia Bigster 4×4: Najboljši model znamke doslej, a nikakor ne bi izbral te različice!

Najnovejša in tudi največja »Dača« je najbolje izdelana od vseh, ki smo jih doslej preizkušali. Še vedno se sicer opazi varčevanje, a za odtenek manj kot prej. Tako kot pri Dusterju lahko izberete izvedbo s pogonom na vsa štiri kolesa, vendar za enako ceno dobite hibrida z več moči in nižjo porabo.

Ni dvoma, da Bigster deluje postavno, robustno in z določenimi zanimivimi linijami ter vstavki zmerno atraktivno. Znamka je res osvojila izrazit oblikovalski slog in poudarjanje detajlov, ki drugim preprosto ne uspeva na enak način. Ne vem pa, če bo njegova pojava, podobno kot velja za robustne telefone, ustrezala vsem, ki bi jih moral nagovoriti. Tudi nasploh se mi zdi, da nekoliko preveč poudarja zunajcestne, »avanturistične« sposobnosti, ki niso ravno na vrhu prioritet vsakega družinskega očeta. Navsezadnje za ta namen Dacia že ponuja Dusterja in sam bi Bigsterja zasnoval bolj »mehko,« z večjim poudarkom na čem drugem. Tudi z možnostjo sedmih sedežev, ki jih novi model na moje precejšnje presenečenje ne omogoča, in bi upokojil precej neposrečenega Joggerja.

Znotraj boste prav tako našli veliko oblikovno všečnih elementov, pa tudi nekaj odvečnih »temujevskih« dodatkov, kot jih je poimenoval Marjan (različnih nosilcev, ki težko služijo čemu res uporabnemu). Poleg tega se za privlačnim lišpom skriva mnogo trde in ne ravno ugledne plastike ter dokaj ceneno oblazinjenje tudi malo preveč preprosto oblikovanih sedežev. Razumljivo je, da cenovna umeščenost narekuje tovrstne odločitve, a vseeno bi si želel kakšne tekstilne ali vsaj bolj mehke obloge na armaturni plošči in vratih. Pa tudi za odtenek bolj finih predpražnikov in več pozornosti odlagalnim površinam namesto možnosti nameščanja nosilcev. V tako velikem avtomobilu bi zlahka našli več prostora za odlaganje telefonov in še česa, prostori za plastenke so zelo osnovni in zadaj se za naslon z odlagališčem za pijače odpre kar celotna luknja prtljažnika (odlagališč tudi ni mogoče pokriti). Ker so površine s poceni materiali res velike, je počutje v avtu temu primerno. Vedno znova vas bo spomnil, da ste izbrali eno cenejših možnosti v tem velikostnem razredu.

Notranja prostornost Bigsterja je zgledna. Štirje moje, nadpovprečne velikosti se zlahka peljejo in ne tožijo nad skrčenostjo po manj kot pol ure, in tudi za otroke v otroških sedežih je dovolj prostora, žal pa namestitev slednjih na pritrdišča isofix ni tako lahko kot v nekaterih konkurentih. Prtljažnik je že v osnovi dokaj velik, z dodatnimi stranskimi »prekati« in omenjeno luknjo za prevoz daljših predmetov še lepo prilagodljiv, na voljo sta tudi vzvoda za spuščanje stranskih delov naslonjal. S spuščanjem dvojnega dna bi bil še boljši, vendar iz tega ni nič, če je spodaj rezervno kolo. Po mojem skromnem mnenju je ta dodatna oprema nepotrebna, kajti Bigster res ni pravi terenec, pri katerem bi lahko upravičeno kdaj pričakovali predrto gumo. Dodaten prostor pa lahko za poletni ali zimski dopust pride še kako prav.

Dacia sledi trendu, da mora biti nameščena dvojica konkretno velikih zaslonov. Eden na sredi, drugi za voznika. Slednji ni zelo grafičen, a dokaj velik in prikazuje določene uporabne ter zanimive informacije, kot vedno, pa se tega ne da stisniti v en prikaz, ampak je treba preklapljati med različnimi. Sredinski infozabavni sistem sicer deluje zadovoljivo in je pregleden (tudi zato, ker ima dokaj malo funkcionalnosti), a vseeno je daleč najbolje, če preklopite na Android Auto ali Carplay.

Glede upravljanja je vse poznano in nekako tako, kot mora biti, brez »izumljanja tople vode,« piskanje za prehitro vožnjo se da hitro izključiti. O asistenčnih sistemih težko napišem kaj zelo obširnega, saj držanje na voznem pasu deluje solidno, a samo popravlja, ni proaktivno, česa drugega naprednega pa ni bilo vgrajenega. Prilagodljivega regulatorja hitrosti je deležna zgolj hibridna različica in to je še en razlog, zakaj jo je bolj smiselno izbrati.

Podvozje je glede na namen povsem v redu, dovolj zanesljivo in udobno, ni nervozno, a hkrati nikakor prilagojeno kakšnemu hitenju skozi ovinke (tega ne mara niti visoka in zajetna karoserija), malce več dvomov pa imam o tem, ali je res nujna tako visoka oddaljenost od tal (22 cm) in visok presek pnevmatik, ki sicer nekoliko pomaga pri bolj mehkem premagovanju razdrapanih cest. Pri različici s štirikolesnim pogonom oboje še nekako razumem, toda za dvokolesno gnano bi pričakoval nekaj nižjo, manj »tovornjakarsko« višino in bolj »cestne« gume, kar bi prispevalo tudi k nižji porabi. Dinamiko so zniževale tudi celoletne pnevmatike. Morda s štirikolesnim pogonom celo niso slaba izbira za zimo. Vsekakor pa tudi ta odločitev pri testnem vozilu nakazuje, da je tu vse podrejeno čim nižjim stroškom.

Vsekakor pa bi si želel drugega motorja. Mogoče vsaj močnejše izvedbe, ki so je deležne različice z dvokolesnim pogonom, ali pa bi počakal na prihodnje leto, ko bodo tudi v 4×4 vgradili hibridni sklop z elektromotorjem za zadnji kolesni par. Za umirjeno vožnjo je motor z »blago« hibridno pomočjo zadosten, pri kakšnem priganjanju pa hitro postane glasen in kljub temu ne zmore napraviti vtisa, preprosto mu zmanjka moči. Ročni menjalnik pri tako omejenih zmogljivostih prav tako nima pomena. To preprosto ni tip avta, pri katerem bi se mi dalo »telovadit« z ročico. Če je tam, potem si želim, da je z razlogom, da imam nekaj od tega. Bigster v trenutni inkarnaciji 4×4 žal vozniških užitkov ne ponuja.

HVALIMO:

• Odločna prezenca in zanimivi detajli
• Nekoliko boljša izdelava in posamezni elementi kot pri prejšnjih modelih znamke
• Razmeroma veliko prostora
• Robustno vozilo in potencialno zelo zanesljivo vozilo
• Stabilna in nezahtevna vožnja

GRAJAMO:

• Preveč plastike in drugih poceni materialov vsepovsod
• Visoka oddaljenost od tal in visokopresečne pnevmatike niso omejene zgolj na 4×4
• Malo napredne tehnologije
• Premalo zmogljiv motor
• Vrednost za ceno ni več tako dobra kot nekoč pri tej znamki