Čudovit svet prihodnosti ali mokre sanje tehnoloških podjetij?
Marjan Kodelja 15. maja 2020 ob 06:05

Tehnološka podjetja so v vsakem obdobju našla zvenečnice, angleško »buzzword«, okoli katerih se je vrtelo vse in katere smo slišali na vsakem koraku. Ni pomembno, kako se bo končala pandemija in ali se sploh bo, prepričan sem, da se bomo v naslednji »petletki« naposlušali besednih zvez delo od doma, učenje na domu in telemedicina!

Če se koronavirusa tako ali drugače ne znebimo, se lahko pripeti, da bodo domovi postali pisarne, učilnice, prostori za zabavo, telovadnice in če nas bodo oblasti napotile v karanteno, tudi zapori. To pa so hkrati tudi področja, na katerih lahko pričakujemo najhitrejši razvoj tehnoloških rešitev. Umetna inteligenca, omrežja pete generacije, mobilne in nosljive naprave, računalništvo v oblaku in še katera tehnološka fraza se bo podredila omenjenim trem. Časi za tehnološka podjetja zato ne bi mogli biti boljši. Izgovorili bodo eno od treh čarobnih besednih in hipno pritegnili našo pozornost!

Načini dela in učenja od doma, ki smo jih dobro izkusili v zadnjih dveh mesecih, imajo namreč omejitve. Zahtevajo veliko dozo samodiscipline in iniciativnosti, česar ne moremo pričakovati od vsakega zaposlenega, »nadzor« pa je zaradi dvodimenzionalne komunikacije zelo otežen. Predstavljajte si, kako težko je ves čas spremljati, kaj počne dvajset udeležencev video klepeta, ko vsakega od njih vidite le v majhnem okvirčku. Še težje pa na tak način učiteljica (ali učitelj) spremlja, ali poslušajo in koliko pri pouku sodelujejo učenci. V učilnici se obrne , jih pogleda, redko tudi kaj vpraša, pa ji je vse jasno. Obrazi učencev na zaslonu njenega monitorja pa so veliko manj »zgovorni«.

Ker je bila kriza, sem z veseljem pomagal otroku pri učenju od doma, vendar sem se od samega začetka zavedal, da to lahko počnem le omejen čas. Spodbuda z moje strani in pomoč v nižjih razredih še gre, v višjih razredih pa snov kmalu presega sposobnosti večine staršev. Otroci potrebujejo učitelje, potrebujejo pa tudi šolo, druženje in socializacijo z vrstniki. Jim lahko tudi to nudi tehnologija? Do neke mere. Telefoni in družbena omrežja so že zdaj pomembno (občasno pa tudi škodljivo) orodje druženja. Tu pa sta še tehnologiji navidezne in dodane resničnosti, ki sta, po kratkotrajni slavi, poniknili v ozadje. Matjaž je poln vtisov uporabe Microsoftovih očal Hololens 2, Oculus in HTC pa tudi še nista vrgla puške v koruzo, a omejitve so jasne. Še vedno prevelike naprave in katastrofalno pomanjkanje vsebin!

Delo od doma, učenje na domu in telemedicina imajo možnost dati navidezni in dodani resničnosti nov zagon. Učenec bi si nadel očala in se znašel v navidezni učilnici, kjer bi bili tudi sošolci in učitelji. Delo bi potekalo kot v šoli, le da bi bili vsi udeleženci varno na svojem domu. Videli bi se, slišali, interakcije med njimi pa bi potekale v tridimenzionalnem svetu. Podobno bi veljalo tudi za zaposlenega, ki pa bi si nadel očala dodane resničnosti, ter z njihovo pomočjo sodeloval s sodelavci na istem projektu. Tehnologiji pa sta enako uporabni tudi v telemedicini, ki pa bi zahtevala še kupček medicinskih tipal in naprav pri bolniku. Večino jih že poznamo, saj so del storitve e-zdravja našega največjega telekomunikacijskega operaterja.

Zaradi novih oblik dela in življenja bi se drugače pogovarjali tudi v spremljajočih dejavnostih. Uporaba tehnoloških naprav in opremljenost doma z zasloni ne bi bila več nevarnost za nastanek odvisnosti od tehnologij, temveč nujna dobrina. Na enkrat bi našli denar za razvoj ustreznih izobraževalnih in poslovnih vsebin za navidezno in dodano resničnost, o telekomunikacijskih omrežjih pa bi se prenehali pogovarjati kot o grožnji za ljudi in okolje. Da bi vse zastavljeno delovalo, kot mora, potrebujemo hitra, predvsem pa zanesljiva in stabilna omrežja, prav gotovo pa bi se v tej luči izkazalo mobilno omrežje pete generacije (5G). Ne znam si namreč predstavljati, da bi v navideznem svetu učenec na enkrat izginil ali pa bi bil njegov glas zaradi prekinjanja nerazumljiv, le zato, ker ima doma slabšo povezavo v internet. Svetovalno podjetje Kaleido Intelligence je že prilagodilo svojo decembrsko napoved in je zdaj prepričano, da bo l. 2025 skoraj trikrat več v mobilna omrežja povezanih naprav interneta stvari, kot so pričakovali pred korona krizo, ki je streznila marsikatero podjetje in posameznika.

Morda se nam obeta tudi šport na daljavo. Si predstavljate, da bi bogato plačani nogometaši sedli za računalnik in v igri Fifa 2021 vodili same sebi, njihovi trenerji pa ekipe, ki bi se med seboj merile v navideznem svetu. Vendarle pa tudi šport na daljavo ni čisto nemogoč. Športniki bi tekmovali na domačih stadionih ali v dvoranah, spremljale bi jih kamere in pošiljale videe v center, da jih združi v navidezne športne igre, ki bi jih gledali na televizijskem zaslonu ali celo s pomočjo očal navidezne resničnosti.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Tehnološka podjetja bodo poskušala ne samo sprejeti, pač pa tudi izkoristiti novo stvarnost. Kapitalizem bo obstal in zaslužek bo še vedno zaželen, če sem malce sarkastičen. Je pa tudi druga plat medalje. Da bi vse delovalo, kot mora in bi nekateri lahko uživali v relativni varnosti svojega doma, bo velika skupina ljudi prisiljena za »minimalno plačo« manj zaščitena delati v tovarnah in opravljati storitve, ki so za delovanje družbe nujno potrebne. Takšen svet pa bi bil tudi strogo nadzorovan. Oblasti bi spremljale posameznike v karanteni, spremljali pa bi tudi stike vseh nas v želji omejiti širjenja virusa. Svet bi bil varen, ne za vse, vsaj za posvečene, a hkrati tudi izredno nadzorovan, zato srčno upam na zdravilo ali cepivo, ki bi omogočilo življenje, kot smo ga bili vajeni! Nisem namreč prepričan, da si želim takšne utopije!

Naslovna fotografija: Deposit Photos.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja