Francosko podjetje Crosscall v svojo repertoar uvršča vedno dražje robustne telefone in Stellar-X5 bi lahko bil najbolj zanimiv doslej tudi za širši krog uporabnikov, če bi ga ceni ustrezno opremili (stane namreč 899 evrov). Tak, kot je, in z naborom potencialno uporabnih dodatkov, se mi zdi najbolj primeren za uslužbence določenih podjetij.
Med robustnimi telefoni boste težko našli bolj elegantnega in tanjšega od tokrat testiranega. Še vedno je sicer večji in predvsem daljši od raznih modelov »ultra« in podobnih, tako da zelo žepom in manjšim dlanem (oz. krajšim prstom) prijazen ravno ni, vendar je večina drugih iz tega razreda še hujših »opek,« tako da ga lahko v tem pogledu kvečjemu pohvalim. Tudi dokaj lahek je za svojo kategorijo, zato mi je v tem pogledu všeč. Še vedno je roba okrog zaslon preveč, dvojnega, najprej »notranjega« do strukturnega zaključka ohišja, in potem še zunanjega, povišanega, za dodatno zaščito pri padcih. To je tisti del, ki me pri tovrstnih modelih vedno nekoliko moti. Vem, da je tovrstna zaščita bolj celovita in lahko prepreči marsikatero katastrofo, toda telefon je ves čas neobhodno obložen v vse tri smeri, medtem ko običajnemu zajeten zaščitni ovitek lahko nadenem samo takrat, ko grem nekam ven, doma in še kje pa ga uporabljam brez. Odvisno je pač, kaj uporabnik počne in kje se giblje. Za nekoga, ki je neprestano v nevarnosti, da mu telefon spolzi iz rok, ker je narava njegovega dela taka, in ga morda celo uporablja samo v »službene« namene, je takle robustnež povsem primerna izbira. Za druge, vsaj po mojem mnenju, malo manj. Kot je običajno pri tovrstnih, sta v enem od kotov (spodaj levo) luknjici za vrvico, priključek USB-C pa je prekrit z izredno zoprno gumo, ki jo je težko odmakniti, saj se ne obrne za 90 stopinj.
Kar v skladu s tradicijo tovrstni telefoni za prikaz uporabljajo zaslon LCD. Tudi tu je tako in na prvi pogled je povsem lep, z dobro kalibriranimi barvami in ustreznimi kontrasti, prikazuje v polni visoki ločljivosti, višja pri tej tehnologiji ni potrebna, vendar se hitro opazi, da slika nima lepote OLED-a. Osveževanje se sicer lahko spreminja med 60 in 120 Hz, ima pa zaslon drugo omejitev, če odmislimo to, da ne izkorišča v ravno najboljši meri sprednje površine telefona. Zaščita ohišja to pač onemogoča. Toda dodatno zaščito pred padci nudi tudi debelejše utrjeno steklo čez zaslon, kar pobere nekaj svetilnosti in poslabša vidne kote. Na soncu se telefon da uporabljati, a je zaslon na meji zadostne svetlosti, med fotografiranjem pa je pogosto, ker aplikacija hoče predstaviti veren prikaz (temnega ali zelo kontrastnega) motiva, kar težko videti, kaj je v kadru. Zvočnika za razliko od kakšnih drugih v podobnih izdelkih nista napačna, a ne najbolj primerna za poslušanje glasbe. Za Youtube in podobno pa brez težav, če le okolje ni prehrupno, kajti veliko glasnosti ne zmoreta.
Za delovanje telefona skrbi procesor Qualcomm QCM5430 FP2, če vam to kaj pove. Verjamem, da vam ne, in tudi meni je bil povsem neznan. Gre za enega od »industrijskih,« po kakršnem je denimo posegel tudi Fairphone za svoj aktualni model trajnostnega telefona. Tistemu se je dalo najti vzporednico pri bolj znanih čipih Snapdragon, o tem nisem našel podobnih podatkov. Po testiranjih bi ga zmogljivostno umestil nekako ob bok Samsungovemu Exynosu 1380 iz letošnjega Galaxyja A35 ali lanskega A54. Telefonov za polovično ceno tega Crosscalla. Nikakor torej ne gre za kaj zelo zmogljivega, se pa v vsakdanji uporabi obnese povsem v redu, nikoli nisem zaznal, da čemu ne bi bil kos, ni pa seveda odzivnosti kot pri Snapdragonih v drugih, običajnih telefonih za 900 evrov, tudi ne enake izkušnje pri poganjanju grafično zahtevnih iger. Zanimivi pa so bili rezultati obremenitvenega testa, saj je telefon praktično celotne pol ure pod polnimi obremenitvami tudi procesor držal na polnih zmogljivostih, omejevanja zaradi segrevanja – slednje je bilo minimalno – skorajda ni bilo. Takega grafa ni izrisal še noben drug telefon doslej. V Crosscallu očitno menijo, da je procesor dovolj zmogljiv tudi za »računalniška« opravila, saj je mogoče telefon priklopiti na monitor in uporabljati »namizni« način (x-space) v slogu bolj znanega DeX-a. Takrat zaslon telefona postane sledilna ploščica in priložnostna tipkovnica, zadeva pa deluje presenetljivo v redu za kakšna lažja pisarniška opravila, pisanje e-pošte (z bluetooth tipkovnico), brskanje po spletu na večjem zaslonu in podobno.
Od fotografskega dela po pravici povedano nisem pričakoval zelo veliko, kajti robustni telefoni so v tem pogledu običajno kvečjemu povprečni in tudi skoraj ničelna izboklina za element s kamerama izdaja, da velikost tipal in optika ne tekmujejo z najboljšimi. Kljub temu me je glavna kamera vsaj do določene mere presenetila, tudi zato, ker so rezultati pravzaprav boljši, kot delujejo na prvi pogled (na zaslonu telefona). Fotografije in tudi video z glavne kamere so povsem zgledne, s solidnimi detajli in dinamiko. Ne sicer na ravni telefonov, ki stanejo 900 evrov, lahko pa se primerjajo s tistimi iz srednjega razreda. Toda kakršen koli zum takoj bistveno poslabša rezultate, prav tako slabša svetloba. Pri videu bi rad še nekoliko manj odsekano umirjanje slike. Širokokotni objektiv žal ni na takem nivoju, temveč so ga vgradili bolj z namenom, da telefon nima zgolj ene kamere. Snema sicer lahko v 4K, vendar kakovost posnetkov daleč zaostaja za glavno kamero. Selfijevska daje zadovoljive rezultate, to pa je tudi vse.
Baterija je vsekakor pomemben vidik tovrstnih telefonov, kajti nič ne pomaga, ako preživi padce, dež in vse ostalo, če ostane brez energije in je »mrtev.« Kapaciteta 4.500 mAh je zadovoljiva, želel pa bi si še malo večje, kar najbrž ne bi bistveno vplivalo ne na debelino ne na maso. Za cel dan je zaloge dovolj, za dva pa absolutno premalo. Problem za sprotno polnjenje je v tem, da to poteka ekstremno počasi. Tako na kablu, čeravno napajalnik zmore visoke moči, kot tudi brezžično na magnetnem podstavku ali zunanji bateriji z ustreznim »priklopom« z nožicami. Telefon ima zadaj namreč krog s tuljavo in magnetom, ki je namenjen spajanju z različnimi dodatki. Med njimi sta namizni polnilni podstavek in zunanja baterija (malo več o njiju in ostalih v ločenem razdelku), kar celoten ekosistem okrog telefona zagotovo dela bolj zanimiv, a če ostanemo pri samem polnjenju, ne morem mimo tega, da je v vseh primerih počasno. Tako ni mogoče, kot je zdaj primer že pri skoraj vseh običajnih modelih kitajskih proizvajalcev, v nekaj minutah napolniti baterije dovolj za naslednje pol dneva uporabe. Na običajnem podstavku za brezžično polnjenje se ne zgodi nič, telefon se ne polni, zato je treba uporabiti temu proizvajalcu lastno magnetno rešitev.
Fotoaparat ima sicer najbolj neposrečen in neroden uporabniški vmesnik, kar sem jih doslej videl. Že to, da je navidezni gumb sprožilnika enormen in dejansko zakriva del motiva, se mi zdi zelo slaba oblikovalska odločitev. Potem pa je tu še preklapljanje med objektivoma oz. različnimi goriščnicami. Namesto klasičnih, hitro dostopnih možnosti v slogu 0,5x, 1x, 2x, itd, se je treba v zgornjem desnem kotu najprej dotakniti ikone kotnega merila, potem pa izbrati ozek ali širši kot pogleda, kar predstavlja en ali drugi objektiv. Za vmesne stopnje oz. digitalni zum pa ni druge možnost kot vlečenje s prstoma po zaslonu narazen ali skupaj oz. potem, ko to že storiš, lahko še po skali, ki se prikaže spodaj. Dodatnega klikanja in dela za uporabnika je toliko, da zlahka zgreši kakšen atraktiven prizor.
Običajno za tovrstne telefone je tudi tipalo prstnega odtisa v stranski tipki, namesto integrirano v zaslon. Tipka je dokaj ozka, a se odklepanje vseeno obnese dobro. Spodaj je še ena tipka, namenjena skoku v fotoaparat, dodatna je tudi na levi strani, možno jo je nastaviti za poljubno bližnjico. Telefon ima dokaj dobro povezljivost s podporo za 5G in Wi-Fi 6E, za prijavo v mobilna omrežja je mogoče naložiti tudi kartico eSIM. Vmesnik nad sistemom Android je dokaj čist, so pa vanj dodali kup aplikacij, katerih ime se začne z X- (X-Talk, X-Story, X-Camp, X-Comm), od katerih so nekatere uporabne, denimo X-Sensors z odčitavanjem podatkov iz vseh tipal, ki jih telefon premore, druge pa v najboljšem primeru počno nekaj (npr. omogočajo klepetanje ali snemanje »zgodb«), za kar bo večina tako ali tako koristila nekaj drugega, bolj priljubljenega. Različica Androida je še vedno 13, tudi ne vem, kako bo s posodobitvami na naslednje izdaje.
Ideja robustnih telefonov je za določeno skupino uporabnikov zagotovo smiselna. Težava je pogosto v izvedbi, še bolj pa v ceni. V marsičem ti telefoni zaostajajo za »klasičnimi« in so od slednjih dražji, tudi Stellar-X5 ni kakšna izjema. Za 900 evrov brez »oklepa« dobite vrhunski zaslon OLED, najmanj zelo dobro glavno kamero, zmogljiv procesor in še marsikaj, medtem ko je tu vse to, prav tako večina ostalega, nekaj srednjega. Telefonu zanimivost dvigujejo magnetni dodatki (in drugi) ter nekatere zmožnosti, ki jih najdemo malokje drugje. Bolj kot za zasebne ga vidim primernega za poslovne kupce. Še posebej za podjetja, ki imajo delavce neprestano na terenu (dostavljavci, gradbeni delavci in nadzorniki, gorski in drugi vodiči, animatorji pri zunanjih aktivnostih, …), a morda tudi občasno v pisarni. Tako imajo lahko telefon, ki je zunaj skorajda neuničljiv, a hkrati še vedno eleganten in se v večini nalog solidno obnese, znotraj pa lahko z brezžično tipkovnico in miško ter polnilnim podstavkom nadomesti računalnik.
HVALIMO:
- Dokaj tanek in eleganten za robustni telefon
- Preverjeno prenese padce na asfalt
- Solidno opremljen
- Dobro ohranjanje zmogljivosti pod obremenitvami
- Ekosistem z magnetnimi dodatki
GRAJAMO:
- Cena je glede na opremljenost in zmogljivosti absolutno pretirana
- Še vedno ogromno roba okrog zaslona
- Trajanje baterije ni vrhunske in polnjenje prepočasno
- Nerodno odpiranje zatiča čez priključek USB-C
- Nekateri dodatki so izdelani premalo premišljeno
Dodatki
Od teh, ki sem jih preizkusil, nosilca za kolo nikakor ne morem priporočiti, ker telefona ne drži dovolj trdno, da ne bi vseskozi obstajala nevarnost za polet proti asfaltu (ali kakršnim koli že tlem), kar se mi je tudi zgodilo, in na ohišju telefona pustilo neizbrisne sledi (sicer pa je preživel brez težav, torej je dokazal, da je zaščita na nivoju). Zunanji zvočnik in nekakšen nadomestek za walkie-talkie z ogromno sponko za pripenjanje na torbo ali kaj drugega pa je nepriročen tako za vzpostavitev kot za uporabo in vsak spodoben bluetooth zvočnik je bolj šik ter nudi kakovostnejši zvok. Ostali trije so potencialno zanimivi.
Polnilni podstavek je namenjen dvojemu. Telefon polni, poleg tega pa ga dvigne in da v položaj, da ga je mogoče vmes lepo uporabljati. Je kot nekakšen kavelj, ki ima na poševnem delu magnetni priključek X-Link, spodaj pa je osnova za stabilnost in pod njo lepilna podloga, da stoji pri miru. Samo prav pogosto je ni priporočljivo premikati, ker bo prej ali slej držala vse slabše. Iz postaje gre neiztakljiv kabel s priključkom USB-A na koncu. Tega sem moral malo iztikati in vtikati nazaj, da se je postaja »zbujala.« Ko je telefon na njej – ujame se tudi z nožicami – spodnji del polnilnika sveti rdeče. Za kar nisem našel možnosti, da bi izklopil. Tu gori se lahko polnita tako telefon kot zunanja baterija in če je na vrsti prvi, je pod zelo ustreznim kotom, da ga je mogoče uporabljati ali imeti kot sledilno ploščico.
Zunanja baterija je čokata. Ne zelo dolga, zato pa precej debela, saj je prav tako zaščitena proti padcem in mrazu. Vseeno ostaja dokaj lahka. Premore kapaciteto 6.000 mAh, vhodne in izhodne moči pa niso ravno prepričljive. Izhodna gre namreč do 12 W, s toliko se torej največ lahko polni telefon, vhodna, za polnjenje baterije znaša vsega 10,5 W. Pod debelim zatičem ima sicer baterija tudi po enega vsake vrste USB-jev, sama pa je primerna tako za polnjenje kot oddajanje magnetno. Njena zanimivost bo na koncu diktirala cena.
Potem je tu še najbolj nenavaden od vseh dodatkov, bralnik črtnih kod. Ta se zatakne ob reži, ki ju ima telefon na vsak strani ohišja, in prav tako magnetno pritrdi, hkrati pa ima tam tudi povezavo do sistema. Obrnjen mora biti navzgor, v smeri kamer. Potem je treba nekje najti aplikacijo X-Track (ni je v Trgovini Play) in z njo je nato mogoče optično brati kode. Tudi zaradi tega dodatka pravim, da je telefon primeren za podjetja, ki se ukvarjajo z logistiko, kaj bi posameznik počel s tem dodatkom, ne vem.
Brez komentarjev