Človek – bolezensko stanje
Marjan Kodelja 12. decembra 2017 ob 07:15

Ena od teorij, ki je ne moremo popolnoma zanemariti, je transhumanizem. Najbolj nevarna ideja na svetu ali prihodnost? Teorija napoveduje oziroma izraža upanje, da bo tehnologija izboljšala človeka. Transhumanisti verjamejo, da je človeštvo bolezen, ki jo je treba ozdraviti, tehnologija pa zdravilo. V Googlu teorijo zagovarja eden od direktorjev Ray Kurzweil. Wikipedija za Raymonda »Raya« Kurzweila pravi, da je avtor, računalniški znanstvenik in inovator. Eden od ustanoviteljev Googla Larry Page je prebral delovno različico knjige z naslovom Kako ustvariti um (How to Create a Mind), v kateri poskuša razložiti, kako v možganih nastanejo inteligenca, um in zavest ter kako to poustvariti v stroju. Bil je tako navdušen, da je leta 2013 Raya zaposlil in mu naročil, naj uporabi vse Googlove vire za gradnjo inteligentnega računalnika.

Ray Kurzweil je slaven in razvpit v znanstvenih krogih zaradi teze o singularnosti. Do leta 2045 bo računalniška moč enega samega 1000 dolarjev vrednega računalnika presegla zmogljivost vseh možganov ljudi, ki bodo tedaj živeli na planetu. V tistem trenutku bo prišlo do združitve človeštva in umetne inteligence v superinteligentno realnost, ki bo presegla biološke omejitve, ne bo več mogoče ločiti človeka od stroja, ločevati med fizičnim in navideznim. Niso pa vsi navdušeni nad takšno prihodnostjo. Kritiki trdijo, da transhumanisti omejujejo funkcijo možganov na prepoznavanje vzorcev, zanemarjajo pa vpliv čustev in svobodne volje, da se odločimo, kot se, ne da bi sledili postavljenim pravilom. »Inteligenca« računalnika je namreč še vedno in bo še dolgo omejena na sledenje ukazom programa, kar so v bistvu pravila, kako se odzvati na določen dražljaj. Nadalje trdijo, da teza nima podlage v realnosti, ampak je posledica bojazni pred smrtjo. Transhumanisti zlorabljajo zdravila, da ostanejo zdravi, hkrati pa upajo, da jim bo zlitje s tehnološkimi vsadki ali s prenosom uma v stroj podarilo nesmrtnost.

Iskanje vrelca mladosti je tako staro kot človeštvo samo. Vsi se bojimo konca, nekateri pa ne morejo sprejeti, da je človek biološki organizem s »programiranim« koncem. Kako nevarno je lahko to, razkriva zgodovina. Prvi kitajski cesar Qin Shi Huang je bil obseden z nesmrtnostjo. Podaniki so obrnili okoli vse kotičke znanega sveta, da bi mu izpolnili največjo željo, vladati večno. Cesar je bil prepričan, da je vrelec mladosti živo srebro, zato je vsak dan zaužil tableto, ki ga je vsebovala. In zaradi tega tudi umrl. Veliko pozneje smo spoznali, da je živo srebro strup. Podobno lahko spoznamo tudi za tehnologijo. Če bi uspešno zamenjali vse biološke dele telesa, bi postali stroj, ki je lahko večen, vprašanje pa je, ali bi bili tudi še vedno ista oseba. Možno je, da bi postali drugo bitje, z drugačnimi sposobnostmi, ki bi od prvotnega človeka podedovalo le njegove spomine. Bi še vedno imeli čustva, svoj pogled na svet? Tega tudi transhumanisti ne vedo.

Strah pred smrtjo?

Izraz transhumanizem je bil prvič uporabljen leta 1957, vendar današnji pomen dobi v osemdesetih letih, ko začne skupina znanstvenikov, umetnikov in futuristov gibanje organizirati. Transhumanizem, skrajšano >H ali H+, je mednarodno intelektualno in kulturno gibanje, ki podpira uporabo znanosti in tehnologij za izboljšanje človekovih duševnih in telesnih sposobnosti, prirojenih sposobnosti in odpravo tistega, kar se ima za neželeno in nepotrebno stanje, kot so neumnost, trpljenje, bolezni, staranje in smrt. Transhumanisti preučujejo možnosti in posledice razvoja tehnik »izboljšav« človeka in drugih tehnologij, ki bi jih uporabili v ta namen. Preučujejo tudi nevarnosti in prednosti mogočih novih tehnologij, ki bi lahko korenito spremenile pogoje človekovega življenja. Verjamejo tudi, da se bo človek čez čas sam transformiral v bitje s toliko izboljšanimi sposobnostmi, da bo to upravičilo naziv »postčlovek«.

Napoved drastičnih sprememb človeka, ne da bi počakali, da naravna evolucija naredi svoje, je v gibanje privabila veliko ljudi. Zagovorniki ga opisujejo kot gibanje, ki uteleša najbolj zahtevne, najbolj pogumne, najbolj domiselne in najbolj idealistične želje ljudi, nasprotniki pa kot eno najbolj nevarnih idej na svetu. Dostikrat gre tudi za strah pred smrtjo ter nezmožnostjo priznati, da se življenje enkrat konča (vir: Wikipedija).

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja