Slabost serije The Ark, ki se nadaljuje v tretjo sezono, je ob dokaj dobrih računalniško podprtih učinkih predvsem neinovativna in banalna zgodba. Pogosto sem se namreč spraševal, kje sem to že videl.
Malokdo bi vedel, da je serija posneta v Beogradu, tako kot sta bila tam posneta The Outpost in Knjižničarji naslednje generacije, če ne bi nekateri izmišljeni liki nosili srbskih imen. Šerif Milan Petrović na primer skrbi za red in mir v koloniji Homebase 1, niso mogli najti bolj izvirnega imena, na oddaljenem planetu Trappist-1D. Nekomu se je utrnila ideja, da je dobro v lonec angleških imen in priimkov, vtakniti še enega slovenskega. Na to se verjetno ne bi obesil, če bi scenaristi malce pogosteje uporabili domišljijo. Namesto recikliranja ničkolikokrat videnih idej. Težava, ki se pravzaprav vleče že od prve sezone.
Ničkolikokrat zlorabljena je že osnovna ideja. Človeštvo po stari navadi uniči dom, nakar se v vesolje odpravijo številne barke z na kup zbranimi člani. Eksodus vodi korporacija, na poti se spopadata dve frakciji, nekateri vodje imajo svoje ideje, tu so še kloni, nezemljani, umetna inteligenca in številne skrivnosti »potnikov«. Recept za zaplete, ki je kajpak ves čas rdeča nit. Slabost serije je slaba izvedba. Nekaj se zgodi. Zanimivo je in ima potencial, nakar sta razplet in predvsem zaključek precej banalna in dokaj neinovativna. Ko se v prvem delu že zdi, da je poročnik Brice zaključil sodelovanje v seriji, je že v naslednji sekundi jasno, da ni tako. Vrne se prerojen. Dobesedno. The Ark je zatorej najbolj zanimiv kot nekoliko kičasta vesoljska pustolovščina in manj kot resna znanstvenofantastična zgodba.
Kaj hitro te zmoti tudi pretirano hitro skakanje med prizorišči v koloniji Homebase 1 in vesoljem, kjer prva barka išče preostale preživele eksodusa z Zemlje. Ne vem, zakaj, vendar so si avtorji očitno zadali cilj, da nam hkrati ponudijo čim več zapletov, zato smo priča neskončnemu skakanju od enega do drugega. Pogosto se zgodba nekje zadrži prekratek čas, da bi ti bilo karkoli jasno. Tu je razlog, zakaj je vse skupaj precej površinsko in na trenutke dolgočasno.
Ko gre za nizkoproračunske vsebine, smo vedno priča recikliranju. Gledano s perspektive sezone ne morem, da ne bi pomislil na Izgubljeni v vesolju, Prostranstvo, Potnike, Prepovedan planet, Mickey 17 in še celo vrsto drugih. Vsebina in vzdušje serije The Ark močno spominjata na mešanico klasičnih znanstvenofantastičnih uspešnic, saj si izposoja elemente preživetja v vesolju, političnih spletk in iskanja novega doma za človeštvo. Če boste torej serijo spregledali, ne bo nobene škode!
Brez komentarjev