Čemu v Zvezdnih stezah jokajo več kot v Mandalorianu?
Marjan Kodelja 4. novembra 2020 ob 06:44

Med Disneyjem na enem ter Netflixom in televizijo CBS na drugem polu poteka bitka za naklonjenost gledalcev. Vsak petek namreč dobimo novi epizodi serij Zvezdne steze: Discovery in Mandalorian. Kaj menite, katera je boljša? Moj favorit je …, uganite.

Da nekdo joka, ker devetsto in še kakšno leto kasneje, življenje v galaksiji ni idilično, kot je bilo v zlatih časih federacije, je malo smešno, mar ne? Torej Michael Burnham pretežno joka, ker celo leto ni videla posadke zvezde ladje, saj ta v prihodnost prispe z debelo zamudo. Tretja sezona Zvezdnih stez: Discovery se začne približno tako, kot bi v središče svetovne metropole postavili srednjeveškega kmeta in bi se ta razburjal zaradi gneče. Prihodnost je drugačna, kot so si jo zamislili. Žrtvovali so vse, da bi rešili inteligentno življenje, kar jim je sicer uspelo, vendar je Federacija skrivnostni izginila. In se jo odpravijo iskat. Ne politične tvorbe ampak štab, ki je nekoč dolgo tega odfrčal neznano kam.

Optimistični prikaz prihodnosti tako značilen za Zvezdne steze vendarle ni izginil. V sebi ga imajo (skoraj) vsi prebivalci prihodnosti, če se tega zavedajo ali ne. To ves čas dokazujejo Michael, Saruin druščina. Še dobro, da pribežnica iz vzporednega vesolja, nekdanja cesarica, zdajšnja črna ovčka Philippa Georgiou, ko brca negativce, razblini siceršnje optimistično, načelno obnašanje in pretirane izbruhe čustev, ki so mi v prvih treh epizodah občasno dodobra dvignili krvni sladkor. Od nekoliko trših zadnjih epizod druge sezone smo ponovno priča neskončni modrosti, načelnosti in dobrote Picarda iz zvezdnega časa prigod »Naslednje generacije«. Škoda in močno upam, da se bodo stvari vrnile v tirnice prejšnjih dveh sezon, kajti drugače se zna zgoditi, da bo tretja sezona slabša od predhodnic. Sicer to ne bi bilo prvič. Začelo se torej ni najbolje in predvsem daleč od potenciala časovnega skoka daleč v prihodnost.

Še sreča za dinamiko zgodb Vojne zvezd, ki so skoraj popolno nasprotje Zvezdnim stezam. Njihovo čast brani druga sezona vesoljskega vesterna Mandalorian. Cinični jezdec, samotni zanj ni več prava oznaka, kajti vedno je ob njem najbolj simpatičen dojenček v galaksiji daleč proč, me ni razočaral. Morda čisto malo. Zakaj je potrebno še eno vstajenje lika, ki naj bi mrtev? Po Darthu Maulu in Palpatinu (Darth Sidious) bo že vsaj tretji takšen primer. Upanje tli, da v resnici ni, kdor mislimo, da je, kajti veliko klonov se potika po zunanjem obroču. Vstajenje omenjenih dveh ni v ničemer začinilo dogajanja, zato ga tudi Boba Fetta ne bo. Še posebej, ker je še kako živih veliko bolj zanimivih likov. Kakor koli že, v drugi sezoni se bomo posvetili iskanju domačega planeta silno simpatičnega 50-letnega dojenčka. Začeli so udarno, z razstrelitvijo ogromnega puščavskega stvora z biseri v telesu (Krayt dragon), katerega edina napaka je bilo teroriziranje bližnjega mesta in puščavskega ljudstva. Če se bo napetost prve epizode stopnjevala v naslednjih, ni dvoma, katera serija bo vsaj v moji glavi obveljala za zmagovalno. 

Toliko glede vsebine. V drugih značilnostih, kakovost snemanja, maski, kostumih, sceni in posebnih učinkih, sta seriji na enako visoki ravni. Ne eni, ne drugi pri produkciji niso varčevali, zato ju je prijetno gledati. Oboji pogumno gredo, kamor še nihče ni šel, le da so poti in okolica drugačni. Kot sta različni diametralno nasprotni »vesolji« Zvezdnih stez in Voje zvezd!

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

  • Kaj: Najbolj težko pričakovani znanstvenofantastični seriji v »korona« letu 2020.
  • Kje: Ena na Netflixu in obe v zunanjem obroču med življem izven zakona.
  • Ocena Zvezdne steze: Discovery: za zdaj slaba 3 (namesto da bi se pogumno odpravili, kamor se ni še nihče, se pol časa cmerajo in drugo polovico idealizirajo stare čase).
  • Ocena Mandalorian: za zdaj več kot 4 (ker je prva epizoda dosegla pričakovanja in skoraj ne dvomim, da ga bodo tudi prihodnje).
  • Priporočila: Seriji sta sprejemljivi za gledalce vseh dob, interesov, vedenjskih značilnosti in umskih sposobnosti in hkrati nujno »čtivo« vsakega čistokrvnega ljubitelja znanstvene fantastike.
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.