Celestron Nexyz: Približaj se zvezdam in pri tem ne osuši denarnice
Alan Orlič 7. septembra 2020 ob 12:41

Težko najdemo koga, ki ga bližnji planeti in zvezde ne bi zanimale vsaj malo in si ne bi želel lastnega pogleda v vesolje.

Posnetki, ki jih naredi Hubble ali kateri od drugih teleskopov so praviloma dih jemajoči, a za takimi posnetki je je res huda povečava, ki jo zmorejo zrcala s premerom daljše stranice spodobne hiše. Za pogled v nebo ne rabimo pošiljati v vesolje svojega satelita ali zgraditi lastnega raziskovalnega centra, dovolj je že teleskop, ki stane od dobrega stotaka naprej, in katera od aplikacij za pametne telefone, na primer Sky Map, da nam pomaga najti planete in galaksije.

Naslednji logični korak je za fotografske navdušence seveda posneti fotografijo katerega od nebesnih teles. A to se izkaže za vse prej kot enostaven ali poceni postopek, kar nas privede do naslednjega resnega kandidata, telefona. Če namreč želimo s klasičnim fotoaparatom fotografirati nočno nebo, potrebujemo za začetek ustrezne vmesnike, samodejni sledilec, ki sledi vrtenju zemlje (da so zvezde za teleskop praktično ves čas pri miru), je praktično nujen dodatek, in vse to seveda močno podraži projekt nočnega fotografiranja. S telefonom pa po drugi plati preprosto fotografiramo kar iz okularja in kolikor toliko soliden posnetek nam lahko  hitro uspe. Za kaj več tudi tu potrebujemo dodatno opremo, v tem primeru namensko držalo, ki se na eni strani pritrdi na teleskop, na drugi pa vanj vstavimo telefon. Našli jih boste kar nekaj, a tudi kitajski ne bodo ravno poceni in so praviloma zapleteni za rabo.

Zaplete se namreč pri nastavitvi telefona na pravo mesto, že majhen premik praviloma pomeni, da slika ali ne bo ostra ali ne bo cela, saj že v osnovi zaradi okularja vidimo le sredinski del. Celestron se je tega lotil drugače, za uporabnika bolj enostavno. Nobenih vijakov, s tremi vrtljivimi gumbi, od tega dvema na isti osi, in preprosto pritrditvijo na okular. Preden se lotimo fotografiranja nočnega neba, je priporočljivo narediti nastavitve podnevi, da lažje nastavite center slike in da preverite ostrino. Ponoči nastavljati osnovne parametre zna namreč povzročiti kar nekaj sivih las. Od tu naprej se začne fotografski del, ki zna biti še dodatno zabaven oziroma živce parajoč.

S teleskopom brez sledilnika boste omejeni predvsem na luno in večje planete, če boste želeli dobiti  vsaj približno spodobne posnetke. Za vse ostalo bo potrebna boljša oprema, kvalitetnejša optika in obvezno avtomatski sledilnik. Kljub temu, da se zdi nočno nebo čisto pri miru, se pri 700 ali več milimetrih, kolikor jih imajo teleskopi, presenetljivo hitro giblje. Če nimate sledilnika, boste svetlejše planete, recimo Jupiter in Saturn, dokaj hitro našli, a potem morate še nastaviti telefon, medtem se bo planet že premaknil iz centra slike. Če povemo drugače, resna nočna fotografija zahteva kup opreme, ki ni poceni, a po vloženih nekaj tisoč do deset tisoč evrih in dolgih urah preizkušanja boste prišli do rezultata, ki bo osupnil bližnje, če vam je seveda to cilj.

Celestronov nastavek za teleskop lahko uporabimo tudi na drugih optičnih napravah, na primer spektivih ali mikroskopih. Lahko bi rekli, da je tu uporaba celo bolj smiselna, saj so pogoji lažji in do uporabnega posnetka pridemo hitreje. Pred drugimi podobnimi je njegova glavna prednost preprosta pričvrstitev na okular in nastavitev preko vrtljivih gumbov. Naprej-nazaj je svoj, levo-desno in gor-dol sta na skupni osi, slednja bomo namreč tudi največ uporabljali. Ko enkrat naredimo osnovno nastavitev, lahko telefon umaknemo iz vložišča in zvečer le še poiščemo katerega od planetov ali luno, vstavimo telefon nazaj in fotografiramo oziroma snemamo video.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Še nekaj napotkov za boljši rezultat. Če ima vaš telefon optično goriščnico okoli 50 mm (»2x zum«), se splača uporabiti slednjo, na njej bo namreč manj robu, ki nastane zaradi okularja. Na telefonu nastavite vsaj 2-sekundni zamik fotografiranja, da se teleskop umiri od tresljajev. Tudi izbira visoke občutljivosti je pričakovana, če nimate avtomatskega sledilnika, si boste lahko privoščili najdaljše čase okoli 1/10s ali še krajše. In seveda najpomembnejše, potrpljenje.

Posodil: Infocona, d. o. o.

Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja