Več kot 20 slovenskih visokotehnoških podjetij je ustanovilo gospodarsko interesno združenje Tehnološki forum (predvidoma od jeseni Slovenski tehnološki forum). Kot je povedal predsednik združenja Andraž Logar, so se ideji začeli pogovarjati že skoraj pred desetletjem, intenzivno pa znova lani. S forumom želijo vplivati na javno razpravo o nujno potrebnih spremembah, preden Slovenijo zadenejo velike demografske težave in ji dramatično upade konkurenčnost.
»Pred leti smo imeli energično debato o podjetniškem ekosistemu v Sloveniji. Bili smo zelo zadovoljni, videli smo razburljivo pot naprej. Lani smo se znova spustili v podobno retrospektivo. Ugotovili smo, da nam gre zelo dobro, da želimo tukaj živeti, puščati svojo sled. A četudi nam je bilo ali je dobro, smo ugotovili, da je prostora za izboljšave veliko,« je uvodoma povedal Logar, sicer soustanovitelj in direktor kranjskega programerskega podjetja 3fs.
Skupina podjetnikov, ki je ustanovila Tehnološki forum, med bolj znanimi in večjimi podjetji so denimo zraven še Outbrain (nekdanja Zemanta), Sportradar (Klika) in sklad tveganega kapitala Silicon Gardens, želi v javnosti ustvariti prepričanje, da so na nekaterih področjih nujne korenite spremembe. Denimo pri obdavčitvi plač in premoženja, omogočanju solastništva zaposlenim, vlaganju tveganega kapitala, šolskem sistemu in birokratskih postopkih, še posebej za odpiranje podjetij za tujce in zaposlovanje tujcev v slovenskih podjetjih.
»Ta forum je ustvarila naša želja po vsesplošnem napredku. Ne strinjamo se s statusom quo, radi bi prispevali k večji ambicioznosti. Vemo pa, da smo se prijavili na maraton, ne na šprint,« je še povedal Logar.
Strokovni vodja združenja Anže Voh Boštic je predstavil njihovo videnje davčnega sistema, ki po njegovih besedah »nagrajuje tiste, ki imajo veliko, in ne daje možnosti tistim, ki si morajo sami ustvariti svoje premoženje.« Premisa vodstva Tehnološkega foruma je namreč v tem, da imajo (zares) bogati tak status zaradi drugih virov prihodkov, ne zaradi visokih plač, pogosto niti »ne hodijo« v službo. »Zaposleni v našim sektorju imajo primerjalno višje plače, zato je treba najti spodbudnejšo obdavčitev dela,« je zatrdil Voh Boštic.
V združenju so izračunali, da bi denimo zamrznitev plačevanja prispevkov pri 2,5-kratniku povprečne plače državi na leto odnesla 258 milijonov evrov, toda povišanje davkov na premoženje na dve tretjini povprečja Evropske unije bi ji prinesla 265 milijonov evrov. Kot je opozorila Anja Bergant iz podjetja Capital Genetics, bo treba v Sloveniji v prihodnjih letih bistveno zvišati dodano vrednost na zaposlenega in s tem pokrivati vse večje izdatke za demografske izdatke, ki čakajo našo državo ob staranju prebivalstva. Če smo zdaj na 22 odstotkih BDP, se bo ta delež v slabe pol stoletja zvišal na najmanj 30 odstotkov BDP, lahko tudi čez, je opozorila. »Težko dvigujemo davke in pričakujemo, da bomo ostali konkurenčni, poleg tega niti ti dvigi ne bi zadoščali za pokrivanje vse večjih lukenj,« je še dodala Anja Bergant. tudi to ne bi bilo dovolj.
Soustanovitelj Zemante in zdaj izvršni direktor (Chief Product Officer) v podjetju Outbrain Andraž Tori je izpostavil, da na področju programske opreme v Sloveniji ni dovolj kadrov, da bi lahko podeseterili število služb z visoko dodano vrednostjo, kar bi moral biti cilj. »Lahko se ogromno pritožujemo nad šolskim sistemom, ampak v resnici deluje, dobivamo ljudi, ki lahko tekmujejo na svetovni ravni. Stvar je zgolj v tem, da šolski sistem mora povedati našim otrokom, da lahko tekmujejo in da naj tekmujejo.« Med problemi je omenil predmet računalništvo v osnovnih šolah, ki ga marsikje ne izvajajo, ker ne morejo pridobiti učiteljev, razlog pa je v uravnilovki plač. In še vztrajanje pri obveznih predavanjih v slovenščini, zaradi česar slovenske fakultete nimajo toliko tujih (perspektivnih) študentov, kot bi jih lahko imele. Dokaj stalna boleča točka visokotehnoloških podjetij je zaposlovanje tujcev, pri katerem je po Torijevem zatrjevanju preveč administrativnih ovir in postopki trajajo predolgo. Okolje je neprijazno tudi za tujce, ki v Sloveniji želijo odpreti podjetje, saj morajo fizično priti k notarju na podpisovanje dokumentov. V Tehnološkem forumu si želijo, da bi to oviro odpravil t. i. e-notar, ki je v pripravi, a se bojijo, da bo znova na voljo zgolj slovenskim uporabnikom in tako ne bo dosegel želenega učinka.
Gregor Rebolj, soustanovitelj sklada tveganega kapitala Silicon Gardens (sicer soustanovitelj podjetja Klika, ki se je pred leti združilo s švicarskim podjetjem Sportradar), je predstavil nekaj podatkov o vlaganjih tveganega kapitala, ki je lani in predlani v slovenska zagonska podjetja skupno investiral 1,25 milijarde evrov. To je šestkrat več kot v letih 2016 in 2017 (200 milijonov evrov), toda na Hrvaškem in v Srbiji je bilo povečanje 12-kratno. Po Reboljevih besedah bi morala biti država bolj ambiciozna in uvesti določene spremembe, denimo davčne olajšave za zasebne investitorje v mlada tehnološka podjetja, v obliki znižane davčne osnove za tisto leto, in možnost vključevanja zaposlenih v lastniško strukturo podjetja. Slednje je zdaj menda izjemno oteženo, če podjetje še ne ustvarja dobička.
Vprašanje, ki se zastavi samo ob nastopu novega gospodarskega interesnega združenja, je povezano s političnim »lobiranjem«. Namen zagotovo mora biti in tudi je, z idejami prodreti do dejanskih odločevalcev, da se bodo odrazile v zakonih, državnih strategijah in politikah. V Tehnološkem forumu odgovarjajo, da so nekatere poslance, predstavnike agencije Spirit in druge že povabili na predstavitev, toda predvsem želijo vplivati na javno razpravo in javno mnenje ter prek tega ustvarjati posreden pritisk ali zavedanje v vladi in pri odločevalcih, da so nujne večje strukturne spremembe, ne zgolj majhni popravki tu in tam, in da za to obstaja širši konsenz v družbi.
Brez komentarjev