Če Raspberry Pi česa ne zmore, mu dodaš krmilnik za pet evrov
Matjaž Ropret 26. januarja 2021 ob 06:45

Kartični računalniki fundacije Raspberry Pi so poceni in izjemno priljubljeni za različno avtomatizacijo, samograditeljske projekte in podobno. Niso pa primerni čisto za vse naloge oz. določenih primerih zahtevajo še dodaten (mikro) krmilnik. Takega so zdaj pripravili tudi v sami fundaciji in stane manj kot pet evrov!

Glavne »pomanjkljivosti« klasičnega Raspberryja Pi, če ga želimo uporabiti za odčitavanje podatkov s tipal, za krmiljenje določenih, dokaj enostavnih naprav(ic), kot so zvočniki, lučke, zaslončki in še marsikaj drugega, so prevelika poraba za delovanje z baterij (četudi Pi Zero za delovanje rabi vsega 100 mW), nepodpora analognim vhodom in predolgi zakasnitveni časi (»latenca«). Zato so že doslej mnogi poleg kartičnega računalnika uporabljali dodaten krmilnik. Po novem bodo lahko za take namene izbrali Raspberry Pi Pico.

 V fundaciji so doslej uporabljali izključno drugod razvite procesorje, za kartico Pico, katere velikost je podobna kot pri ploščatem žvečilnem gumiju, pa so prvič uporabili svojega. RP2040 so namreč na osnovi prejšnjih izkušenj razvili samo, seveda na osnovi načrtov podjetja Arm. Vsebuje dve jedri Cortex-M0+, ki delujeta pri 133 MHz. Sam procesor ima 264 KB (!) (pred)pomnilnika, medtem ko je na kartici 2 MB bliskovnega pomnilnika, procesor pa ga podpira do 16 MB. Na Picu je tipka, ki omogoča nalaganje sistema prek USB-ključka (oz. diska). Za ta namen je vgrajen priključek mikro USB s podporo za protokol USB 1.1. Podprto je priključevanje naprav prek 30-kontaktnega GPIO, pri čemer so štirje kontakti na voljo za analogne vhode. Zadevo je mogoče napajati z različnimi baterije, denimo običajnimi AA (dvema ali tremi) ali pa z eno litij-ionsko.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Zadeva kajpak ni namenjena samostojni uporabi, ampak v navezi s »pravim« Pi-jem. Slednji opravlja večino računskega dela, krmilnik (na podoben način kot Arduino), pa prevzame neposredno pogovarjanje s priključenimi tipali in napravami. Programirati ga je mogoče v jezikih C ali MicroPython in v fundaciji Raspberry Pi trdijo, da je primeren tako za tiste z malo znanja kot za zelo izkušene uporabnike.

Fotografiji: Raspberry Pi

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
2 komentarja
  • O IOT se piše že več let.
    Kaj je problem, da so IOT še vedno tam, kjer so bili pred leti in se še ni nič naprej premaknilo ?
    Še vedno si moraš IOT sestaviti sam če želiš kaj imeti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja