Če nove carine niso način, kako prestaviti proizvodnjo električnih avtomobilov s Kitajske v Evropo, so zelo kratkovidne

Matjaž Ropret • 13. junija 2024 ob 06:21

Evropska komisija je zaključila preiskavo o domnevni nedovoljeni državni pomoči za kitajske proizvajalce električnih avtomobilov in sklenila, da bo slednjim naložila višje carine oz. uvozne dajatve. Za električna vozila, ki so proizvedena na Kitajskem.

Preiskava je menda nedvoumno pokazala, da Kitajska (država) dejansko podpira avtomobilske proizvajalce in jim s »subvencijami« pomaga do večje konkurenčnosti na tujih trgih. Uvedba »kazni« sicer še ni dokončno potrjena, se bo pa zgodila s 4. julijem, če pogajanja med Evropsko unijo (EU) in oblastmi v Pekingu ne bodo uspešna. Zdajšnje carine za uvoz električnih avtomobilov s Kitajske v EU sicer znašajo 10 odstotkov (na osnovno izvozno ceno brez drugih dajatev).

Uvedli naj bi jih »prilagojene« vsakemu proizvajalcu posebej. Med tistimi, ki jih je zajela preiskava in so bili del vzorca, bi za BYD po novem namesto 10 odstotkov veljala dajatev 17,4 odstotka, za Geely 20 odstotkov in za SAIC (v to skupino med drugimi sodi znamka MG) 38,1 odstotka. Za druge proizvajalce, ki so sodelovali v preiskavi, vendar niso bili »vzorčeni«, bi veljala dajatev 21 odstotkov, ki izhaja iz povprečja z upoštevanjem uteži, za vse preostale, ki niso sodelovali v preiskavi, pa najvišja, 38,1-odstotna carinska stopnja.

Koliko bi se oz. se bo to poznalo na končni ceni vozil, je težko ugibati. Določni proizvajalci poskušajo ustvarjati vtis, da ne zelo veliko ali sploh nič. Vsaj glede na dozdajšnje prodajne številke, pa vse skupaj ne bi imelo bistvenega vpliva na evropski avtomobilski trg, morda še najbolj na Teslo, ki določene kvote modelov 3 in Y uvaža iz tovarne v Šanghaju, in Volvo. Ostali proizvajalci, tudi MG in BYD, so kljub dokaj hitri rasti v EU še vedno obrobni igralci tudi na področju električnih vozil, ki pa že samo po sebi ne dosega niti 15 odstotkov celotnega trga, v Sloveniji denimo še precej manj. Tako se tudi nivo konkurence ne bi kaj dosti spremenil in samim kitajskim proizvajalcem se ta prepreka ne bi dosti poznala v poslovnih rezultatih, ker večino prodaje ustvarijo na domačem trgu.

Večji pomen ima ukrep na ravni odnosov med EU in Kitajsko ter zaradi morebitnih povračilnih ukrepov in zaostrovanja na drugih področjih. Zaradi tega so tovrstne poteze vedno tvegane, četudi vsaj na prvi pogled ščitijo tako pošteno konkurenco kot domačo industrijo, ki tovrstnih »spodbud« ni deležna, ali pa vsaj ne v enaki meri (kar se sicer lahko hitro sprevrže v pretiran protekcionizem).

Zadeva me nekoliko spominja na blokiranje Huaweija na področju mobilne telefonije, le da tu kitajskim znamkam prodajanje obstoječih modelov ni onemogočeno, zgolj potencialno se jim podraži. Vendar imajo na voljo tudi rešitev, to je gradnja ali prevzemi tovarn v Evropi, in proizvodnja avtomobilov na tem delu sveta. Potem uvoznih dajatev ni. Nekateri proizvajalci že delajo v tej smeri, denimo BYD pripravlja tovarno na Madžarskem, drugi se tudi razgledujejo po primernih lokacijah ali obstoječih tovarnah, ki zaradi težav njihovih zdajšnjih lastnikov nimajo najbolj perspektivne prihodnosti. Vprašanje je zgolj, ali bodo na drugi strani potezo EU razumeli v tem smislu ali jo bodo vzeli kot napoved trgovinske vojne. Slednje ne bi bilo dobro za nikogar.

Naslovna fotografija: DepositPhotos