Če meniš v kratkem umreti, poskrbi za osebni dokument!
Marjan Kodelja 16. aprila 2021 ob 06:10

Če se mi ne bi pripetilo in bi mi to razlagal nekdo drug, bi menil, da se iz škodoželjnosti izmišljuje. Pa vendarle je zgodba žal resnična in dokazuje, da nam ni pomoči, če ne prenehamo s črkoslovstvom, zaradi katerega družbena pravila, zakoni, pravilniki in odredbe izgubljajo človečnost.

Dolgo časa sem razmišljal, naj spregovorim ali naj bom raje tiho, kajti ob smrti bližnjega te zanima vse kaj drugega, kot pisanje o birokratki kalvariji. Žal tako ali tako takrat človeku preteče rok trajanje, čas, ko mu je dovoljeno preživeti med živimi, a ni potem enako nepomemben status osebnega dokumenta? Ampak ne. Ne moreš ga pokopati, če ni veljaven. Razumem, da so težave, ako nimaš dokumenta, a mi ne pade na pamet noben tehten razlog, čemu je karkoli narobe s pretečenim. Mar ni na njem pokojna oseba? Težko bi si predstavljal večjo birokratko neumnost oziroma delanje norca iz ljudi. A mi ne bi bilo odveč pridobiti nekakšen izpis iz evidence osebnih dokumentov, če ne bi zapovedali zaprtja država in so upravne enote delale le za nujne primere. Pri čemer nihče na drugi strani telefonske žice ni vedel, ali moj primer sploh sodi mednje. Pustil sem jim telefonsko številko ob obljubi, da me bo nekdo poklical že naslednji dan, saj je bil tisti torek po praznikih že pozno. So me poklicali, toda šele v petek. Čemu je tega treba bilo? Na upravni enoti so mi dejali, da nisem edini, vendar naj bi bil včasih izpis potreben le v primeru izgube dokumenta, medtem ko so mi na pogrebnem podjetju prijazno povedali, da pravilo veljajo že lep čas. Morda. A so neumna, neživljenjska in plod branja zakonov črko za črko. Čemu je takšna evidentna neumnost zapisana. Ker se je nekomu med birokrati brez občutka za življenja zdelo pametna in primerna?

Digitalizacije še zdaleč ni spreminjanje zakonov po liku in delu globalnih korporacij, temveč iskanje težav v postopkih in rešitev, kako jih digitalne tehnologije lahko odpravijo.

Bojim se, da ko gre za zakone, pravila in uredbe, stvari po eni strani postajajo vse bolj nerazumljive in birokratsko dvoumne in da nikdar ne bomo zlezli iz godlje. Saj vidimo, kako nerazumljive so uredbe in ukrepi, ki jih eni razlagajo tako in drugo nasprotno. Da ne bo dvoma. Dvoumno pisanje zakonov in nečloveški členi v njih niso stvar zadnjih nekaj let, vlečejo se najmanj od osamosvojitve, če ne celo od prej. Nobena vlada ni naredila (skoraj) ničesar, da bi olajšala življenje običajnim ljudem. Vsak od vas ima svojo zgodbo bodenja z birokratskimi mlini. O tem se prepričan. Kot žal tudi v tem, da se v kratkem ne bo nič izboljšalo, še najmanj zaradi ustanovitve strateškega sveta za digitalizacijo.

Kdor ne pozna težav ljudi, ga ne zanimajo ali celo meni, da jih ni treba razrešiti, ta ima zgrešen pogled o digitalizaciji.

Digitalizacija zaradi digitalizacije same nima smisla, a se bojim, da bomo od sveta dobili natanko to. Ne dvomim o strokovnosti članov in prepričan sem, da bodo podali znanstveno tehtne predloge. V skupini pa pogrešam običajne ljudi, uporabnike, ki bi o predlogih podali svoje mnenje. Za nobeno rabo ne bo še tako strokovno domišljena storitev, če je ljudje ne bodo razumeli, se jo bodo celo ustrašili in je zato ne bodo uporabljali. Podobno smo storili po prelomu stoletja. Informatiki in pravniki so oblikovali elektronske storitve, nekaj časa smo se z njimi celo hvalili, čeprav so bili polizdelki in jih zaradi predimenzioniranih varnostnih pravil in kopice nerazumljivih pravniško birokratsko spisanih navodil ter pravil uporabe, skoraj nihče ni uporabljal. Če bi tedaj dobro opravili nalogo, bi imelo pogrebno podjetje dostop do baze osebnih dokumentov in pretečen osebni dokument ne bi igral nobene vloge ali bi izpis lahko vsaj naročil preko spleta in ga dobil že naslednji dan.

Ker je del nalog sveta oblikovanje storitev za državljane, bi morali biti v skupini njihovi predstavniki, in ne zgolj poslovneži in strokovnjaki. Digitalizacija med drugim pomeni avtomatizacijo postopkov, ki bi lahko potekali brez posegov človeka. Težko, če sem moral na upravni enoti spisati izjavo, kaj potrebujem, da sem potem dobil izpis laserskega tiskalnika. Ampak procese bodo verjetno znali digitalizirati. Bolj me skrbi, da (spet) ne bodo zaznali pravih težav, ki bi jih lahko rešili že davno, celo brez digitalizacije. To je glavni problem, ki nas ves ta čas tare in nas bo še dolgo.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja