Matjaž Ropret 18. avgusta 2021 ob 06:48

Med telefoni, ki jih imam pri roki, je velika večina androidnih, vključno z nepopolnimi (ali osvobajajočimi, odvisno od zornega kota) Huaweijevimi, toda vedno mi je na voljo tudi vsaj en iPhone. Najsi bo moj ali pa kakšen na testu, kot je to poletje rabljeni oz. obnovljeni XS ponudnika Zoot. Vendar se zadnje tedne pogosto zalotim, da grem na kavč posedat ali na fotografski pohod raje s katerim od »kitajcev«, ker so preprosto bolj zanimivi, čeprav bi lahko objektivno trdil, da je nekaj let star iPhone v večini pogledov še vedno kvalitetnejši od xiaomijev, oneplusov, realmejev, nokij, motorol in ostalih dalnjevzhodnih predstavnikov srednjega cenovnega razreda. Realne ne pričakujem, da bi Apple čez približno en mesec predstavil kaj posebej pretresljivega.

Applova glavna težava, kar pa je v bistvu tudi glavna prednost, je v ozkem naboru telefonov. Sicer je ta v zadnjih letih precej širši, kot je bil nekoč, a še vedno ne predstavijo več kot pet izdelkov na leto, kolikor so jih lani, skupaj z »nizkocenovnim« modelom SE. Letos se lahko nadejamo štirih, od teh pa bosta po dva imela popolnoma enak dizajn in tudi dvojici se med seboj ne bosta zelo razlikovali. Kot lani, kajti večje osvežitve letos ne bo. Kupec tako lahko izbere samo med materialom ohišja in številom »kamer« na hrbtišču, če malo poenostavim, in potem s tem verjetno živi kar nekaj let. Večina zelo zadovoljno in z malo željami po kakšni spremembi ali izboljšavi. Kdor pa je nekoliko razvajen (v smisli dostopa do raznolikih izdelkov, ne glede njihove absolutne kakovosti) in rad preizkuša novosti, se po letu ali celo dveh z istim iPhonom – ti nakupi niso poceni in, kot rečeno, so spremembe lahko minimalne – tega malce naveliča in bi rad nekaj malo bolj vznemirljivega.

Omejena paleta izdelkov je odlična za proizvajalca in do določene mere tudi za uporabnike. Telefoni so optimizirani, deležni dolge podpore s posodobitvami programske opreme in večinoma dodelani do zadnje podrobnosti. Z zdaj že tri leta starim modelom XS bi kljub nekoliko debelim robovom okrog zaslona in »zgolj« dvema objektivoma pri foto-videu sklopu še vedno lahko marsikoga prepričali, da gre za zadnji krik tehnologije in izdelave. Je prestižen primerek z lepim zaslonom OLED, zmogljivim procesorjem in večino ostalih pritiklin sodobnega pametnega telefona. Toda ozka izbira je tudi omejujoča. Kupec, ki je takrat pri Applu želel OLED, je moral poseči po najvišjih modelih v ponudbi. Moj XR ima sicer večji zaslon, vendar vrste LCD in z dokaj nizko ločljivostjo, zato ob kopici primerkov z OLED-i, ki jih imam vedno na razpolago, že v predtekmovanju izpade, ko se odločam kateri bo pravi za naslednjo video seanso. Tako lahko bistveno manj šik in zmogljivi Redmi Note 10 Pro prevlada zaradi velikega in naprednejšega zaslona. V tem pogledu je XS, čeravno manjši, v bistveno boljšem položaju, saj ponuja kombinacijo zaslona, kakršnega si želim, in še stereo zvočnikov. Če odmislimo hitrejše osveževanje, ki pri videu ni pomembno, bi si ga pa seveda želel drugod.

Podobno je tudi s fotoaparatom. XS ima vsaj teleobjektiv poleg standardnega, četudi ponuja za današnje razmere skromno dvakratno optično povečavo. Z novejših glavnih tipal (s 64 ali 108 milijoni pik) je mogoče dobiti podobno kvaliteto pri vsaj tolikšnem »zumu«. Toda XR premore zgolj en objektiv, pa še pri tem je Apple toliko trmast, da nikoli ni hotel bistveno nadgraditi algoritmov za obdelavo signala s tipala, kar bi popravilo barvno reprodukcijo (in pravilnost). Dodatni objektivi pri cenejših telefonih so lahko in pogosto tudi so precej povprečni ali zares slabi (večina tistih z oznako makro), zagotovo pa dajejo več izraznih možnosti, kot jih tudi privzeta fotografska aplikacija v čisto vsakem androidnem telefonu.

Realme GT me je med testom vedno znova privlačil s svojim »usnjenim« živo rumenim hrbtiščem. Ta in še kakšen drug z res hitrim polnjenjem, medtem ko pri iPhonu dosegam v najboljšem primeru štirikrat (OK, 3,6-krat, če sem natančen) počasnejšega, in še to z napajalnikom, ki sem ga kupil zgolj za ta namen. Prepoznava prstnih odtisov, integrirana v zaslon, je že nekaj let povsem vsakdanja. Zdaj tudi deluje hitro in zanesljivo pri malodane vseh znamkah, potem ko so se nekatere leto ali dve lovile. Če gremo proti vrhu cenovnega spektra so tu periskopski teleobjektivi, velika fotografska tipala, dodaten zaslon v foto-video modulu, vrtljivi fotoaparati, prepogibanje zaslonov, podzaslonske kamere, fizični ali na dotik občutljivi prožilniki za igre in druge tehnološke inovacije ter bizarnosti. Nikakor ne mislim, da bi jih moral Apple vse po vrsti posvojiti in vgraditi v svoje telefone, je pa zaradi vseh naštetih zanimivosti na drugem polu ta čas bistveno bolj zanimivo. Iphone je dolgočasen. Resda tudi dolgočasno odličen, a vendar mu manjka nekaj lastnosti, ki bi še po letu ali dveh izstopale ali bi bile ekskluzivne za iFon. Zagotovo so v podjetju pričakovali, da bo to LiDAR, vendar se za zdaj ta dodatek ni izkazal za kdo ve kako koristnega. Vsekakor ne toliko kot zasloni s hitrejšim osveževanjem in periskopski objektivi z veliko optično povečavo. Lani so veliko stavili na povezljivost 5G, predvsem zaradi Kitajske, toda ponekod, tudi v Sloveniji, gre gradnja ustreznih omrežij dovolj počasi, da bodo prej skoraj vsi telefoni v prodaji podpirali peto generacijo, preden bo njen signal dosegel večino prebivalstva. Radijska tehnologija ultraširoke pasovne širine (UWB) pa je tudi za zdaj podizkoriščena.

Z letošnjo linijo iPhone 13 naj bi poleg »obveznega« nadgrajenega procesorja (A15) končno dobili 120-herčno osveževanje zaslona za bolj gladko pomikanje vsebine. Vendar morda zgolj v modelih Pro, kar bi bilo precejšnje razočaranje za kupce običajne 13-ice in Minija (pri slednjem bi bila verjetno to prehuda obremenitev za baterijo). Vsi pa bi lahko končno (!) dobili možnost prikazovanja ure in obvestil na izključenem zaslonu ali z drugimi besedami Vedno vključen zaslon, kar je Nokia v sistemu Symbian uvedla že davno nazaj in je tudi v androidnem svetu nekaj povsem običajnega. Nadalje naj bi nekaj izboljšav videli na fotografskem in video področju, vendar glede same strojne zasnove nič drastičnega. Govori se izboljšanem ultraširokem objektivu. Morda najbolj vznemirljiva novost bo domnevna možnost snemanja videa v »portretnem« načinu, torej z zamegljenim ozadjem, kot bi uporabljali svetlobno močan objektiv na resnem fotoaparatu.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ni velike verjetnosti, da bile trinajstice nesrečne številke za Apple in da telefoni ne bi izpolnili pričakovanj. Zagotovo bodo znova zelo dobri. Prav tako je povsem jasno, da bodo mnogi kupci dali prednost preverjenim tehnologijam in konservativnim odločitvam pred različnimi azijskimi čudaštvi. Sam pa bi rad vsaj ščepec več stare predrznosti, ki je zdaj manjka.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja