Pretočnika Disney+ in Netflix sta še vedno brez slovenskih podnapisov in sinhronizacije, a še posebej prvi nima nobenega dobrega izgovora za to. Dokaz so »njegove« vsebine, ki so (bile) drugje na voljo poslovenjene!
Zadnji izjemno očiten primer je letošnja poletna animirana uspešnica Vrvež v moji glavi 2. Gre za film studia Pixar, ki je v lasti korporacije Disney. Ta ga je zato tudi lahko hitro, takoj ko se je izteklo »kinematografsko okno,« vključila v katalog omenjenega pretočnika. Tam je na voljo s kopico jezikov, v katere je sinhroniziran, in tudi preveden s podnapisi, a ne s slovenščino. Toda hkrati so ga v Disneyju ponudili še v prodajo in (v kratkem) izposojo znotraj digitalnih trgovin, kot sta Apple iTunes in Google TV. Tam je na voljo sinhroniziran v slovenščino in s slovenskimi podnapisi, zato tako lahko v njem uživajo tudi mladostniki, ki jim je primarno namenjen, z ne tako dobrim znanjem angleščine, da bi mu lahko v tem jeziku, brez pomoči sledili. Za naročnike na Disney+ je tako v dobro njihovih otrok najboljša rešitev, da film plačajo še enkrat in si ga ogledajo s tako zvočno sledjo, kakršna bi sicer morala biti že v pretočni storitvi, a je žal ni, ali vsaj s podnapisi.
To seveda ni edini primer. Filmi Kennetha Branagha s priljubljenim detektivom Herculom Poirotom (Smrt v Benetkah, Umor na Orient Expressu, …) so prav tako v trgovinah na voljo s slovenskimi podnapisi, na pretočniku Disney+ pa brez. Enako velja za oba dela sage Dune (Peščeni planet) in še marsikaj drugega bi lahko našli. Vsi so bili konec koncev poslovenjeni že za predvajanje v kino dvoranah. Očitno pa Disney ne želi plačati licenc za slovenske prevode in sinhronizacije. Kljub temu, da pretočniku zvišuje cene (v Sloveniji nazadnje lani, ponekod drugod pa tudi letos) in začenja preganjanje uporabnikov, ki si »sposojajo« geslo za storitev od nekoga drugega zunaj njihovega gospodinjstva.
Že od prihoda te storitve na slovenski trg opozarjam tudi na žalostno dejstvo, da je bil celoten katalog Disneyjevih otroških vsebin (risank in celovečernih animiranih filmov) prej na pretočniku HBO Max (oz. HBO Go, zdaj Max) dostopen s slovensko sinhronizacijo. Po selitvi v Disney+ je le še v angleščini in kopici za slovenski trg nepomembnih jezikov (niti ne v hrvaščini, ki jo ima rad Netflix), kar je za slovenske gledalce pomembna degradacija. Risanke s tem pretežno postanejo neuporabne za svojo ciljno skupino, predšolske otroke (pa tudi starejše).
Izgovor, »Češ, saj otroci znajo angleško,« ali, »Dobro je, da se čim prej naučijo,« je prav tako napačen. Prav bi bilo, da bi spodbujali slovenščino in jo od ponudnikov vsebin zahtevali. Žal je država zaradi evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, med katere spadajo pretočniki, ne more. Lahko bi jo kvečjemu tista, kjer imata Disney in Netflix sedež evropske podružnice, če od tam upravljata omenjena pretočnika za evropske trga.
Vseeno bi glede na to, da za marsikatere njegove vsebine prevodi že obstajajo, za ostale, katalog ni zelo obsežen, pa bi se jih dalo preskrbeti, Disney zlahka vključil slovenske podnapise in sinhronizacijo. Tudi strošek bi bil zanj na ravni korporacije nepomemben. Gre predvsem za voljo in odnos do posameznega trga.
Brez komentarjev