Če en monitor na mizi zamenjajo trije, ki jih rišejo očala

Matjaž Ropret • 18. oktobra 2022 ob 06:25

O metasvetu imamo lahko ločeno mnenje, povsem drugačno od tega, kar nam predstavljajo Mark Zuckerberg in druščina, pa vendar se moram ustaviti pri vsaj enem vidiku, ki ga omogoča novi naglavnik Meta Quest Pro. Lahko bi bil, ali pa katera od naslednjih generacij, zamenjava za večmonitorski sestav na mizi.

Verjetno vse predstavitve z napravami Oculus, zdaj se jim reče Meta Quest, ki sem jih bil v preteklosti deležen, so se vrtele okrog iger in zabave. Tudi Marjan se je med testiranjem večinoma osredotočal na igranje. Toda nove naprave sploh ne promovirajo več kot igričarske, temveč kot pripomoček za večjo produktivnost in bolj zabavno delo. Ta obrat se mi zdi zanimiv, kot tudi to, da so Quest Pro hkrati očala za navidezno in dodano resničnost, kajti uporabnik lahko »vidi« skoznje in ob strani mu ostane nekaj perifernega vida (tega sicer lahko z magnetnimi dodatki tudi povsem zapre).

Naprava za tisočaka in pol, še 300 evrov pa bodo zahtevali za tokrat samostojno delujoča krmilnika, prinaša nekaj ključnih izboljšav v primerjavi s prejšnjo generacijo in precej cenejšimi tovrstnimi pripomočki. Zaslona OLED imata dokaj visoko ločljivostjo (1800 x 1920 pik na oko), osveževanje 90 Hz in bistveno boljši kontrast od prejšnjih. Glede na to, kar se da videti v predstavitvenih videih in kar so pokazali ameriški ocenjevalci, ki so napravo že dobili v roke, ponuja še dokaj široko vidno polje. V tem je bila največja težava začetnih naprav za dodano resničnost, npr. prve generacije Microsoftovega Hololensa, s katerim sem sliko gledal nekje pod stropom in še dokaj majhna je bila. Druga generacija je to konkretno izboljšala, vendar je tudi naprava še dražja o tega Questa, ki ga poganja procesor Snapdragon XR2-Plus, ima 12 GB delovnega in 256 GB podatkovnega pomnilnika.

Pomemben dejavnik takih pripomočkov je masa in udobje za dolgotrajno nošnjo, zaradi česar sumim, da Apple (poleg cene) še ni prikazal svojih očal za dodano resničnost, o katerih se govori že leta. Novinec tehta kar zajetnih 722 g, vendar ima menda to maso bistveno bolje razporejeno. Vsekakor ne bo za celodnevne seanse, toda za kako uro ali dve, ko bi potrebovali tako izkušnjo ali si je zaželeli, bi lahko bil primeren.

Predvsem me mika preizkusiti, kako se v praksi obnese prikaz več zaslonov (zakaj ne enega gigantskega?) v vidnem polju, kajti ti so lahko bistveno večji od česarkoli fizičnega lahko spravimo na mizo – zaradi prostora in denarja -, pa še v vsakem okolju bi jih lahko vzpostavil, medtem ko monitorjev ne morem prenašati naokrog. Ne vem, kako ostra je v resnici slika, a če je vsaj približno dovolj, bi si lahko predstavljal naslednji scenarij. Delam na prenosniku, ko pa potrebujem večjo zaslonsko površino, si za tisto obdobje nataknem naglavnik, in si »pričaram« zunanje monitorje. Hkrati lahko vsebino na njih upravljam s prsti, kot na zaslonu na dotik. Partnerstvo z Microsoftom naj bi pomenilo tudi prilagoditev pisarniških programov za to okolje.

Morda v podobno smer razmišlja tudi Apple, morda ima v mislih še kakšne drugačne načine uporabe očal, ki jih domnevno razvija. V vsakem primeru je to, kar so prikazali v podjetju Meta, pri meni po dolgem času znova vzbudilo pozornost za navidezno oz. t. i. mešane resničnost.

Fotografije: Meta