Če bi jih poslušali, bi še vedno živeli v kolibah
Marjan Kodelja 16. junija 2020 ob 06:23

Ko gre za napredek, se vedno najdejo posamezniki, ki mu iz tega ali onega razloga nasprotujejo z argumentom, da obstoječa tehnologija zadošča. Najhuje pa je, ko nasprotujejo nečemu, ki je le izboljšava obstoječega, kot gre v primeru mobilnih omrežij pete generacije 5G.

Če bi bilo res, kar pravijo, namreč da obstoječe tehnologije zadoščajo, kako to, da nismo ostali pri mobilni telefoniji prve generacije. Čemu mobilni, pa saj so zadoščali fiksni telefoni po gospodinjstvih. Zakaj smo rinili v drugo, nato tretje in četrto, zdaj pa v peto generacijo, kajti ob prehodih nanje smo vedno razmišljali, da obstoječe zadošča. Podatke smo znali prenašati že v omrežjih druge generacije. Še več, takratni direktor Simobila je, ker ni hotel plačati previsoke cene koncesije za omrežje 3G, trdil, da mu je primerljiv prenos podatkov s tehniko Edge v omrežju druge generacije. Odkrito rečeno, ko je Mobitel postavil prve bazne postaje 3G, je do neke mere to celo držalo. S teoretično hitrostjo 473 kb/s, s tipično okoli 135 kb/s pa malo manj.

A vseeno je takratni mobilnik brez težav odprl vsako spletno stran, ki smo jo vpisali v mobilni brskalnik. Poskušajte jo danes odpreti s prenosom podatkov v omrežju druge generacije, ki je še vedno na redkih predelih edina možna. Oziroma ne poskušajte, saj vam ne bo uspelo. Niti spletne strani ni več mogoče odpreti, kaj šele kaj drugega. Ko na zaslonu vidim, da je Edge edina možnost, je zame pametni telefon uporaben le še za klice in kratka sporočila SMS. Kaj se je spremenilo? Spletne strani seveda! Več je fotografij, te so boljše kakovosti in čeprav tega ne vidimo na prvi pogled, so razlog, da strani ni mogoče odpreti. Spremenile pa so se, ko so postale na voljo višje hitrosti in šele takrat. Vsaj v tem primeru je bilo najprej jajce, nato kura. Brez višjih hitrosti prenosa podatkov v mobilnih omrežjih bi bile strani še vedno take, kot so bile pred dvajsetimi leti!

Podobno je bilo tudi pri prehodu na omrežje četrte generacije 4G. Najprej smo se čudili hitrostim in ocenjevali, da jih ne potrebujemo, saj je nadgradnja omrežji tretje (3G) dala več kot solidne. Potem pa se je pojavila spletna televizija in nekoliko kasneje storitve pretočnih filmov in serij. Pametni telefoni in tablični računalniki so pridobili boljše zaslone, zato smo zahtevali višje hitrosti prenosa, da je bila slika boljša. Naenkrat smo začeli vihati nosove, če je telefon preklopil na omrežje 3G. Enako velja tudi za 5G. Višje ter predvsem stabilnejše hitrosti in krajše čase zakasnitve bodo lahko v celoti izkoristile šele prihodnje storitve, teh pa ne bo, če ne bomo najprej zgradili omrežja. Zakaj smo zgradili avtocesto do morja, saj smo do Portoroža lahko prišli tudi po regionalni?

Če ni generacij, ni nasprotovanja?

Delno je za nasprotovanje omrežjem 5G krivo pretirano poudarjanje novih generacij nečesa, kar je v interesu predvsem izdelovalcem opreme. Pričakovali so, da bodo s poudarjanjem »nove tehnologije« dosegli podoben interes pri uporabnikih, kot so ga med prehodom na 3G in nato tudi na 4G. Zanimivo tedaj ni bilo nobenega nasprotovanja in teorije zarot. Ne ena ne druga tehnologija nas nista pokorili, nista širili virusov, zmanjševali imunosti organizma in bili grožnja zdravju. Tudi zdaj nasprotniki ne zahtevajo moratorija tudi na te, čeprav bi jih zaradi argumentov, ki jih zagovarjajo, morali. Če bi seveda držali vodo in bili resnični. Izdelovalci so hoteli, da bi od operaterjev zahtevali čim hitrejšo vpeljavo. Ne želijo si namreč, da bi razmišljali brez čustev po ekonomski logiki in se za nadgradnje odločali, ko bi bile nujno potrebne.

Nobenega dvoma sicer ni, da bodo omrežja 5G prej ali slej nujna, spremenljivka je le hitrost vpeljave. Lahko bi bilo tudi drugače. Od vpeljave digitalne mobilne tehnologije (GSM oziroma 2G) bi operaterji postopoma nadgrajevali funkcionalnosti in hitrosti prenosa v omrežju brez generacijskih oznak, državo pa občasno zaprosil za dodelitev novih frekvenc, ko bi bile obstoječe zapolnjene. Dobili bi hitrosti na ravni gigabitov na sekundo skoraj brez zakasnitvenih časov v mobilnem omrežju. Pika. Nihče se ne bi pretirano razburjal. Mar ne? Dalo bi se tudi tako, zagotovo pa zdaj še ne bi imeli ekvivalenta omrežju 5G, ker bi bila razvoj in vpeljava počasnejša. Kar pa tudi ne bi bila pretirano velika katastrofa.

Širjenje strahu zaradi lastnih interesov?

Bolj kot marketing in obešanje prednosti nečesa na (pre)velik zvon bi moralo veljati, da tehnologijo ocenjujemo glede na prednosti, ki nam jih prinese. Strašenje ljudi pred njo pa je le druga stran kovanca, enako pretiranemu poveličevanju njenega pomena. Na vsako novo tehnologijo bi morali gledati s pravo mero zdravega razuma, nikakor pa ne s strahom. Še enkrat bom ponovil, da je omrežje 5G ravno toliko škodljivo kot so škodljiva obstoječa ter da ni nobenih dokazov o škodljivosti elektromagnetnih valov pametnih telefonov in baznih postaj omrežij. Narejene so bile študije, ki dokazujejo varnost obstoječih tehnologij, zato ni nobene potrebe po takšni, ki bi dokazala absolutno varnost omrežja 5G. Ker je nemogoče, kot bi bilo nemogoče narediti študijo, ki bi dokazala popolno varnost kopanja v slani morski vodi. Pri vsaki stvari v vesolju namreč obstaja zanemarljivo majhna možnost nasprotnega. Poglejmo vse skupaj malo drugače. Če bi blizu vas eksplodirala atomska bomba, imate absurdno majhno možnost preživetja, a ta obstaja. Čeprav je reda velikosti, kaj pa vem, ena proti 10 na ogromno. Ne moremo pa na osnovi tega trditi, da je atomska bomba varna. To namreč trdijo nasprotniki omrežji 5G, ko pridigajo svoje »prepričanje« o tem, da strelja z mitraljezom po kvantnem vakuumu.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Veljalo pa bi tudi malo načelnosti. Ukinimo najprej vse, kar oddaja elektromagnetne valove, če je res, da lahko povzročijo raka. Torej vse, kar poganja električna energija. Ne bomo več potrebovali elektrarn, zato zrušimo še te, okolje nam bo hvaležno. Nato ukinimo vsa vozila zaradi izpušnih plinov, prepovejmo cepljenje, saj je tako ali tako škodljivo. Ker jih ne bomo več potrebovali, zaprimo še bolnišnice, kajti zanašali se bomo samo še na novodobne vrače in šamane. Da bo mera polna, naj se preživeli preselijo v jame. Nekaj je očitno. Narava nam bo še kako hvaležna, čeprav od nobenega teoretika zarot še nisem slišal kritike pretiranega izkoriščanja okolja. Pravzaprav trdijo ravno nasprotno, da je globalno segrevanje laž. Čemu bi verjeli znanstvenikom, ko pa so podkupljeni enkrat s strani kapitala, drugič okoljevarstvenih organizacij, tretjič pa nekoga tretjega. To je namreč končni argument teoretikov zarot, ko jim zmanjka bolj prepričljivih.

Naslovna fotografija: Doposit Photo

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja