Če bi bili Ostržki, bi nekateri imeli prekleto dolge nosove
Marjan Kodelja 2. aprila 2021 ob 06:12

Strokovnjak za informacijsko varnost mi je med pogovorom dejal, da bi bilo veliko manj zavajajočih novic, če bi ljudje več brali. Toda dodati je treba, da večina ne nastane zaradi neukosti, temveč z namenom. Zato početja ne moremo zaustaviti, lahko vsaj preprečimo in upočasnimo (nepotrebno) širjenje.

Politika ljubi neuki narod, saj mu lažje vlada. Vir polresnic in lažnih informacij so vedno spletne strani, ki se pretvarjajo, da so ugledni novičarski portali, strani za širjenje političnega mnenja in samo oklicani mnenjski portali. Njihove informacije se zdijo smiselne, vendar niso. Še posebej nevarne so dezinformacije, saj so namenjene zlonamernemu zavajanju ljudi. Nenazadnje je jasno, čemu vojske veliko pozornosti namenjeno širjenju dezinformacij, ki zmedejo sovražnika. V civilnem življenju ni dosti drugače. Kdor ustvari takšno informacijo in tisti, ki jo začnejo širiti, natančno vedo, da ni resnična. Naj bodo politiki, zagovorniki določenega prepričanja, teoretiki zarot ali kdo četrti. Tega ne moremo preprečiti. Lahko pa preprečimo, da bi jih v žaru čustev širili še mi. To je tisto, kar hočejo. Lažna novica bo dosegla največ ljudi in bo posledično naredila največ škode, če jo bodo delili ljudje, ki vanjo z vsem srcem verjamejo. A predno uporabite termin »svoboda govora«, pomislite, kolikšno škodo lahko povzročijo.

Naj si bomo še tako pametni, nikdar ne bomo iznašli tehnologije, ki bi nas ščitila pred lažnimi novicami. Človeška domišljija je neskončna in prav tako želja nekaterih, da škodujejo. Prva in edina črtna obramba so pamet, izkušnje in občutek (v drobovju), saj nočete biti osramočeni kot ameriška pripadnica gibanja proti cepljenju (in hkrati slavna avtorica knjig vprašljive kakovosti), ki je delila mnenje nekega zdravnika. Izkazalo se je, da je v resnici igralec iz filmov za odrasle, da ni zdravnik in da ničesar od navedenega ni dejal. Polovica spleta se ji je smejala. Ne govorim o izražanju dvoma o sicer splošno sprejetih strokovnih dejstvih, saj ima vsak pravico argumentirano debatirati. V mislih imam deljenje nedvoumno lažnih novic in kako ga preprečiti!

Ne ostanite neuki, raje se izobražujte

Najboljši način boja proti »infodemiji« je poznavanje trikov, ki jih uporabljajo tvorci lažnih novic. Ker igrajo na čustva, bi morali rdečo zastavo videti ob vsaki novici, ki sproži močna čustva – jezo, zgražanje ali strah. Nikar tudi ne delite novic, zaradi katerih se počutite dobro. Oboje je taktična past. Prva prepreči razsodnost, druga omili previdnost, saj menite, da pozitivna zgodba ne more škodovati. Vzemite si čas, preverite novico in šele nato odločite, čemu in zakaj bi jo sploh delili.

Strokovnjaki vedo, da če nekaj slišimo trikrat, začnemo v to verjeti, pa čeprav je popolna izmišljotina. Med takšne sodijo novice, ki so tako neverjetne, da jim težko verjamemo. Toda nekateri jih vseeno delijo, saj pozabljajo na načelo, da neverjetne trditve zahtevajo enako neverjetne dokaze. Vsi smo še dovzetni na informacije, ki potrjujejo naše siceršnje prepričanje. Če verjamemo, da je za težave vedno kriv nekdo drug, potem zanemarimo drugačne poglede in nekritično delimo. Namesto da bi preverili in premislili, Kajti vedno lahko najdete interese. Politiki na primer ljubijo polarizacijo na naše in vaše, kajti ko sta tabora oblikovana, prehajanja volivcev med njima skoraj ni. Gospodarska elita poskuša vsiliti prepričanje, da moramo izdelke kupovati pogosteje, kot bi sami to želi, in tako naprej. Če zaznamo cilj, vir novice, posameznike oziroma interesne skupine, takrat sem prepričan, da jih večina ne bi delila.

Raziskovalci na univerzi v Cambridgeu so razvili spletno igro z imenom »Bad News«, da lažje prepoznamo lažne novice in objave in ki pomaga razumeti družbena omrežje in njihova orodja, ki pomagajo širiti lažne novice.

Poznate svoje slabosti?

Sebe vidimo v lepši luči kot druge. Menimo, da nismo pristranski oziroma smo prepričani, da pristranski drugi. Raziskave pa kažejo drugačno sliko. Posamezniki, ki so manj prepričani o svoji nepristranskosti, so bolj dovzetni za zavajanje kot tisti, ki pristranskost priznavajo. V tem je razlog, da smo bolj dovzetni do informacij, ki potrjujejo prepričanje oziroma so jih posredovali posamezniki ali skupine s podobnim mnenjem. Slepo na primer verjamemo desnim ali levim strankam, odvisno od politične usmeritve in niti ne preverjamo, ali morda za nalašč širijo čiste laži. Že naša kratka zgodovina samostojnosti kaže, da bi pogosto morali preverjati ravno takšne novice in predvsem ne kategorično zavračati informacij nasprotnega tabora. Do sebe in do svoje pristranskosti moramo biti zato iskreni in po domače rečeno, do vsega gojiti zdravo kritično distanco.

Premisliti o viru

Dejal sem že, da ima vsaka novica namen, kakršni koli že ta je, zato je razumljivo, da so bolj ali manj pristranski tudi mediji. To nikakor ne potrjuje prepričanja nekaterih, da so slovenski mediji preveč blizu ene politične opcije. Morda ravno nasprotno, kajti če ti ni všeč poročanje o nečem, še ne pomeni, da je pristransko. Pa vendarle ne bi smeli slepo zaupati nobenemu mediju ali avtorju. Vedno, na to smo že pozabili, je treba vključiti razum, premisliti o prebranem in po potrebi preveriti vir. Če na primer informacija, objavljanja v zaupanju vrednem mediju, izhaja iz vira, katerega verodostojnost je najmanj vprašljiva, potem je verjetno napačna.

Kdo želi veljati za lažnivca

Splet in še posebej družbena omrežja obiskujemo zaradi zabave, druženja in odvračanja pozornosti od drugih težav. Natančnost in previdnost ni na prvem mestu. Pa vendarle si nihče ne velja obveljati za lažnivca in postati tarča kritik zaradi deljenja lažnih informacij. Predno delite, razmislite, kako visoko na lestvico vrednost uvrščate resnico. »Je to kar delim resnica ali laž?« Če nič drugega, predno novico delite, jo preberite. Ne le naslova in uvoda. Vas še vedno mika deljenje? Premislite še ali je novica res tako pomembna, da bi jo prijatelji morali videti in kakšne posledice bi to imelo. Raziskave namreč kažejo, da večino lažnih novic delimo hitro in ne da bi premislili. Nikamor se ne mudi. Sploh ne v poplavi novic. Verjetnost, da ste naleteli na skriti zaklad, je namreč blizu ničle.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ne skrivajte svojega mnenja

Zaradi ljubega miru v družbi raje ne poveste svojega mnenja, čeprav drugi mislijo drugače in morda celo napačno. Zadnje čase je to pogosto. Vse preveč informacije povzemamo površno in sploh ne razmišljamo o njih. Razburjamo se o ukrepih, a nočemo, ne znamo premisliti, ali je morda kakšen razlog zanje. Zato je vedno dobro, da umirjeno in argumentirano poveste svoje mnenje. Ne v želji, da bi prepričali druge oziroma jim spreobrnili v svojo »vero«, temveč zato, ker več glav več ve in hkrati nihče ne more vedeti vsega. Debata je vedno na mestu. Vsak ima pravico odločati se po svoji vesti, vendar mora sprejeti tudi posledice odločitve. Tega se vse manj zavedamo. Če menimo drugače, to vedno povejte in opozarjajte svoje bližnje na lažne novice, pred katerimi ni imun slovenski javni prostor. Nekateri, za katere bi menili obratno, prelahko izrekajo laži in netočnosti, česar pravzaprav ni težko dokazati. Eni in drugi, da ne bi kdo razumel napak. Predvsem pa podprite posameznike, ki so na laži opozorili, kajti tako jim boste dali dodatno veljavo.

Boj proti lažnim novicam je skupno delo, ki mu nikdar ne bo konca. Če ste tiho, krepite prepričanje tistih, ki jih delijo, da ne delajo ničesar slabega. S tem ko jih širite, omogočate, da jih bo več in da bo vedno več ljudi verjelo lažem. Dokazano je namreč tudi to, da če laž dovolj dolgo ponavljaš, potem postane resnica.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
2 komentarja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja