Cat S62 Pro: Lahko odkrije slabo izolacijo ali žival med večernim sprehodom (#video)
Matjaž Ropret 3. novembra 2020 ob 06:38

S sejma MWC 2016 se brez dvoma najbolje spomnim predstavitve, v bistvu bolj druženja nas (novinarjev) s predstavniki podjetja Bullit. To je bila ena redkih priložnosti za res pravi klepet z ljudmi, ki dejansko snujejo in realizirajo pametne telefone, poleg tega pa so takrat še pokazali prvi model s termografsko kamero, Cat S60. Očitno je bil, skupaj z naslednikom, dovolj uspešen, da je zdaj tu tretja generacija – Cat S62 Pro. Še vedno pretežno osredotočena na tisto ključno razlikovalno lastnost, a vendarle pomembno izboljšana tudi na ostalih področjih.

Toplotna kamera je resda glavna atrakcija, a bi jo malokdo »našel«, če mu ne bi povedali, da jo telefon ima. Vsakdo pa takoj ugotovil, da ta model spada med robustne, a se hkrati začudi nad njegovo (ne)debelino. Trpežnost je primarna lastnost telefonov Cat. Doslej so jo večinoma izkazovali že na prvi pogled. Novi predstavnik pa je končno tak, da bi ga lahko brez obotavljanja odložil na mizo v lokalu, če bi bili odprti. Ni kakšnih čudnih oblik in izrastkov, materiali in linije so prijetni, reč ni predebela. V bistvu je v poplavi zelo podobnih kovinsko-steklenih ploščic nekaj drugačnega in prijaznega. Precej odobravanja sem slišal v tistem tednu, ko sem ga testiral in radovednežem demonstriral njegove zmožnosti. Še vedno je dobro zaščiten proti vodi in prahu (IP68/69), ponaša se z vojaškim certifikatom za trpežnost materialov in seveda lahko, preizkušeno, preživi kakšen padec na različnih podlagah. Še največ, kar se mu lahko med vsakdanjo uporabo zgodi, je kakšna odrgnina zaradi asfalta ali nekaj zemlje v porah zaščitne plastike.

Preden ga kdo primerja z iPhonom – še vedno je to kar velik (širok) in debel telefon, a prav vitek med sebi enakimi. Glede na običajno precejšnje robove v tej kategoriji mobitelov je zaslon z diagonalo 5,7 palcev pri razmerju stranic 18:9 solidno velik. Premore tudi polno visoko ločljivost in glede na debelejše zaščitno steklo, ki pobere nekaj svetlobe, prikaže dokaj lepo in svetlo sliko. Kadar se samodejno nastavljanje svetilnosti odloči, da je to primerno. Meni se je ročno nastavljanje bolje obneslo. Za občasne seanse z Youtubom in videe na družabnih omrežjih je prikaz, združen s povprečnim mono zvočnikom, čisto v redu. Za uživanju v Netflixu ali kakšni drugi storitvi z dobrimi vsebinami in kakovostnim zapisom slike pa je vendarle bolje imeti pri roki še kakšno napravo, ki kaj takega bolje obvlada.

Eden od dveh objektivov na foto-video sklopu je omenjena termografska kamera. Ta uporablja tipalo za detekcijo infrardečega sevanja in prikaže temperaturno sliko. Z dokaj nizko ločljivostjo 160 x 120, kar pa je še vedno bistveno boljše od prejšnjih  80 x 60. Namesto območja valovanja med 400 in 700 nanometri je tipalo Lepton 3.5 podjetja Flir prilagojeno za valovne dolžine do 14000 nanometrov. Omenjena ločljivost velja za »toplotni« sloj, sama slika pa ima ločljivost 1440 x 1080. Tipalo lahko zaznava predmete na razdalji do 30m in v temperaturnem razponu med -20 in 400 stopinjami Celzija. Toda zavedati se je treba, da je natančnost na približno tri stopinje Celzija, zato bo pri ljudeh običajno kazalo, da imajo vročino (med 38 in 39 stopinjami), a ta podatek ne bo točen in iz njega ni mogoče sklepati ničesar. Poanta tega pripomočka je v tem, da vidiš, kje so velike temperaturne razlike. Na primer, kje uhaja toplota pri oknih ali kje se kaj pregreva. Lahko tudi zvečer najdeš ježa v godu, ki ga sicer ne bi videl (kot Marjan v videu).

Fotografiranju s termalno kamero je namenjena aplikacija Flir Pro, ki je že privzeto postavljena na vidno mesto na domačem zaslonu. V njej lahko izbiraš med različnimi prikazi »toplotnega« sloja, pa tudi tem, kako se vidi osnovni motiv. Najbolj smiseln se sicer zdi osnovni prikaz, pri katerem se vidijo obrisi predmetov in oseb ter klasični barvni odtenki za temperaturo, od hladnih, modro-vijoličnih odtenkov do toplejših rdečih. Na desni strani je med fotografiranjem izpisana skala od najnižje do najvišje temperature na fotografiji, a je potem na fotografiji žal ni, pa bi bilo zelo fino, če bi ostala. Pri vsaki pa je po novem mogoče dodati opombo, kar bo koristno za vse, ki na primer preverjajo okna ali radiatorje v stanovanju (ali kaj drugega) in si bodo tako lahko zapisali, za katero sobo je posamezna fotografija. Mogoče je dodajati tudi točke, da se vidi, kakšna je temperatura točno tam (na tiste tri stopinje natančno). Sama uporaba aplikacije pa je dovolj preprosta in neposredna, ne zahteva daljšega spoznavanja z zmožnostmi in nastavitvami.

Kaj pa preostalo pri tem telefonu?

Modeli Cat so se pogosto spopadali s težavo pri zmogljivostih, saj so v Bullitu nekoliko preveč varčevali s stroški za osrednji procesor. Tokrat so se odločili za Snapdragon 660, ki je nekako higienski minimum glede na ceno in tudi namembnost telefona, vseeno pa velik napredek glede na predhodnike. Pri delovanju telefon ne podira hitrostnih rekordov, je pa dovolj odziven in pomikanje po vsebinah ter med aplikacijami je toliko tekoče, da ne nervira, kot so nekateri prejšnji izdelki te znamke. Najbrž pomaga tudi zadostna količina pomnilnika (6 GB). Zaradi nezahtevnega procesorja in spodobno velike kapacitete baterije (4000 mAh) je avtonomija zelo dobra. Brez težav zdrži cel dan intenzivne uporabe, z nekaj sreče morda tudi dva. Polnjenje je srednje hitro, žal pa ni na voljo brezžičnega. Dobrodošlo pa je dejstvo, da je priključek USB-C zaščiten od znotraj in tako ni treba odstranjevati kakšnega čepka pred polnjenjem ali priključevanjem česa drugega.

Na telefonu teče Android 10 v bolj ali manj nespremenjeni podobi, kar je ugodno tako z vidika tekočega delovanja kot glede nadgradenj. Vsaj tisto na Android 11 so pri Bullitu obljubili enkrat v prihodnosti. Nameščena različica Androida podpira tudi nekatere poslovne funkcije, kar bo še posebej pomembne za administratorje v podjetjih, ki bodo te telefone kupila za svoje zaposlene.

Za klasično fotografiranje in snemanje videa je na voljo en sam objektiv na zadnji strani, kar je dandanes že kar precejšnja redkost. A prostor (in stroške) za drugega zavzema Flir. Tudi zasnova je povsem klasična z 12-milijonskim tipalom in širokokotnim pogledom (nekje okrog 27 mm). Fotografije so v redu za kategorijo robustnih mobitelov, a glede na celotno konkurenco povprečne. Dovolj solidne za uporabo na družabnih omrežjih in za kakšen spomin, jim pa manjka tako dinamičnega razpona kot barvne živahnosti in če svetlobne razmere niso res idealne, je najbolj priporočljivo na zaslonu pritisniti na motiv, da aparat izračuna osvetlitev z njim v mislih, v nasprotnem primeru zna biti končni rezultat dokaj temačen in še bolj anemičen. V mraku se kakovost slabša in nočnega načina žal ni. Snemati je mogoče tudi v ločljivosti 4K in podobno kot pri fotografijah kakovost ne bo nikogar presunila, je pa dovolj dobra, da se da solidno zabeležiti kakšen dogodek.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Cat S62 Pro izstopa s termografsko kamero in ga že zaradi tega ne morem kar odpisati. Kdor bi rad to funkcionalnost in ne bi imel namenske naprave, ima tu eno redkih, zagotovo pa najboljšo izbiro. Tudi kot vzdržljiv telefon se ta model prikaže v dobri luči, saj zdrži marsikaj, in je poleg tega bistveno bolj seksi od večine tovrstnih. Kdor išče nekaj od tega, mogoče tudi boljšo podporo in možnost administriranja kot pri kakšnih (cenejših) kitajskih alternativah, bo tu našel pravo napravo. Za tiste, ki pa bi jim bili termo kamera in robustnost bolj za zraven, pa so vendarle na voljo precej boljše možnosti. Vsak telefon srednjega razreda z resnim, odpornim ovitkom, bo v večini pogledov naprednejši in zmogljivejši.

Cat S62 Pro
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Fotoaparat
  • Termografska kamera
  • Delovanje
  • Programska oprema in dodatne funkcionalnosti
  • Cena
3.3

Naj kupim?

Če veš, kako uporabiti termografsko kamero, potem zagotovo. Če želiš dobro izdelan in eleganten robusten telefon, potem prav tako. Sicer pa so na voljo boljše možnosti.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
2 komentarja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja