Canon ima končno spet zanimiva aparata za ljubiteljske fotografe in snemalce

Matjaž Ropret • 1. junija 2022 ob 11:07

Že dolgo ni več dvoma, da se zrcalnorefleksni fotoaparati poslavljajo. Zdaj jih bo tudi v nižjem cenovnem razredu z brezzrcalnimi nadomestil še Canon. Prihajata namreč EOS R10 in EOS R7.

Nova aparata verjetno predstavljata tudi slovo linije EOS M, ki nikoli ni zares zaživela. A hkrati bodo iz ponudbe sčasoma izrinili modele, kot so 90D, 250D, 400D in podobni. Od teh resnici na ljubo nista bistveno manjša ali lažja, tudi za objektive bi to težko trdili, vendar prinašata druge prednosti. Te so predvsem v hitrosti, sistemu ostrenja, posebej pri videu, tudi nasploh video zmožnostih, in povsem jasno je, kje je zdaj Canonova osredotočenost glede objektivov, namreč pri bajonetu RF, ki ga imata tudi R10 in R7.

Doslej je Canon z omenjenim bajonetom ponujal zgolj aparate s tipali polnega formata (angl. Full-frame) in to pahljačo od začetnih EOS R in RP razširili še z R6, R5 in R3. Prihajajoča R10 in R7 bosta imela tipalo velikosti APS-C, kar pomeni faktor goriščnice 1,6-krat v primerjavi s polnim formatom. Za zdaj so skupaj z aparatoma predstavili dva objektiva, ki sta prilagojena tovrstni površini tipala, manjši ima razpon od 18 do 45 mm (v praksi je potem to 29 – 72) in goriščnico od 4,5 do 6,3. Večji objektiv je 18-150 f/3,5-6,3 (29 – 240 mm). Gre torej za objektiva, ki ju običajno prilagajajo v komplet z aparatom (»kit«), za karkoli boljšega pa se je treba vsaj na začetku zanašati na precej velike, težke in drage objektive RF za polni format. Sigma in Tamron doslej sploh še nista izdelala ničesar za ta bajonet, zato bi prav izbira objektivov, sploh takih s primerno ceno glede na umeščenost in namembnost novih aparatov, utegnila koga odvrniti od nakupa, čeprav bi se mu R10 ali R7 zdela zanimiva možnost. Razen v primeru, da že ima zbirko objektivov EF, in bi zdaj prešel na nov bajonet. Prilagojevalnik do nadaljnjega prilagajo aparatoma.

EOS R10 se sicer zanaša na preizkušeno tipalo s 24 milijoni pik. Premore napreden sistem samodejnega ostrenja, ki lahko prepoznava obraze, ljudi in živali ter jim sledi. Z mehanskim zaklopom omogoča 15 slik na sekundo, z elektronskim 23. Ponuja povsem vrtljiv zaslon s klasično diagonalo treh palcev in vhod za zunanji mikrofon, zato bo lahko zanimiv za vlogerje in podobne uporabnike. Za običajno fotografiranje pa je vgrajeno tudi elektronsko iskalo z 2,36 milijoni pik. Aparat skupaj z baterijo in kartico tehta 429 g. Pri videu ponuja razločljivost 4K s 25 (oz. 30, odvisno od nastavitve formata) sličicami na sekundo, pri kateri združuje pika na tiplu. Za 4K/50 (oz. 4K/60) pa vzame osrednji del tipala (kolikor ga potrebuje za 3840 x 2160 pik), kar pomeni še dodatno 1,56-kratno povečavo motiva. Sam aparat (s prilagojevalnikom za objektive EF), stane 999 evrov, z objektivom 18-45 1119 evrov in z 18-150 1399 evrov.

Dobrih 500 evrov dražji EOS R7 (1529 evrov za ohišje in 1929 evrov z objektivom 18-150) ima nekaj pomembnih prednosti. Tipalo je 32-milijonsko in predvsem je vstavljeno v umirjevalnik (»stabilizator«), kar omogoča brezskrbno uporabo objektivov brez umirjevalnika. Z elektronskim zaklopom hitrost zajemanja naraste na 30 slik na sekundo. Pri snemanju 4K/50 je mogoče izbrati možnost, pri kateri aparat vzame samo določene pike na tipalu (namesto njihovega združevanja kot pri 4K/25), kar sicer pomeni nekoliko slabšo kakovost, vendar enako goriščnico. Druga možnost je tudi tu snemanje z izrezom 3840 x 2160, kar pa pri 32 milijonih pik v bistvu pomeni izkoriščanje vsega četrtine površine tipala in faktor povečave motiva kar 1,83x. Snemati je sicer mogoče tudi v nevtralni način C-Log3, ki omogoča »barvanje« v postprodukciji. V polni visoki ločljivosti je mogoče snemati s 100 oz. 120 sličicami na sekundo. Za oba aparata v Canonu trdijo, da se med snemanjem videa ne bosta pregrevala. EOS R7 z baterijo in kartico vred tehta 612 g, poleg vhoda za mikrofon pa ima še izhod za slušalke in dodatno kolesce za upravljanje na zadnji strani.

Fotografije: Canon