Bruselj niža še cene klicev in sms-ov v tujino
Matjaž Ropret 9. junija 2018 ob 08:45

Po lanskem »koncu« roaminga v Evropski uniji je bilo logično naslednje vprašanje pri večini uporabnikov enako: »Kaj pa cene klicev v tujino?« Tudi evropska potrošniška organizacija Beuc je opozorila, da je povprečna cena minute klica v drugo državo 60 centov, lahko pa kar dva evra. In se zavzela za izenačitev domačih in tujih klicev ter sms-ov. Zdaj imamo namreč paradoks, da nas klic iz Slovenije v Avstrijo stane pol evra (na minuto), če gremo čez mejo in se priključimo na avstrijsko omrežje, pa je zastonj. Ta teden so pristojni ministri (evropski svet) z evropskim parlamentov po predlogu evropske komisije dosegli dogovor novem kodeksu elektronskih komunikacij, ki bo med drugim postavil zgornjo mejo za cene klicev in sporočil v tujino.

Po novem, ko bodo pravila tudi uradno sprejeta, tako minuta klica iz katere koli države članice v drugo ne bi smela stati več kot 19 centov. Sms pa največ šest centov. To so v celodnevnih pogovorih izpogajali predstavniki evropskega parlamenta, saj kodeks teh dveh določil prvotno ni vseboval. V njegovem jedru so sicer zaveze za razdelitev frekvenčnega spektra za tehnologijo 5G, naslednico LTE-ja, do konca leta 2020, torej v prihodnjih dveh letih in pol. Pa še spodbude za gradnjo novih (optičnih) fiksnih omrežij in določila, ki ji bi jih morali spoštovati operaterji, med drugim glede enakopravnega dostopa do storitev za invalide, transparentnih cenikov, paketnih ponudb in prenosa številk. Uporabniki naj bi po novem imeli možnost za predčasno prekinitev naročniškega razmerja brez dodatnih stroškov in za »razvezavo« paketa (»trojčka« oz. »četverčka«) v posamezne storitve.

V Beucu so z dogovorom pričakovano zadovoljni. Generalna direktorica Monique Goyens:

Odprava stroškov za roaming je bil velik prvi korak, vendar se ni dotaknil visokih cen klicev v tujino. Limit na te cene je zato naslednji kamenček v mozaiku enotnega evropskega trga. Poleg tega bodo potrošniki vedno lahko brez skrbi prešli k operaterju, ki jim ponuja boljše pogoje, regulatorji pa bodo lažje poskrbeli za konkurenčen trg.

Prav tako nepresenetljivo so nejevoljni v operaterskem združenju Etno. Tam so kodeks ocenili za zamujeno priložnost, saj da ne bo spodbudil investicij v 5G in da je sistem za subvencioniranje fiksnih omrežij prezapleten. Enako naj bi zaradi omenjenih pravic uporabnikov operaterji imeli več administracije, omejitev cen klicev v tujino pa so označili za »neutemeljeno« in »brez zakonske osnove.« Kot so prepričani, bo vsaka »nasilna cenovna regulacija klicev med državami poslala negativen signal vlagateljem, zraven pa še postavila nevaren precedens pri naravnem razvoju trga in vladavini prava zaradi kratkotrajnih interesov.«

Ampak lahko operaterje spomnimo, da smo pri roamingu dolgo čakali na konkretnejše znižanje oderuških cen in ker ga niti evropska komisija ni dočakala, je šla v regulacijo. Cene klicev v tujino pa se kvečjemu zvišujejo, ne znižujejo. In še posebej je smešen naslednji del izjave Etna:

Uporabniki se že zdaj zatekajo v mnogim brezplačnim alternativam in konkurenčnim paketom.

Le zakaj, dragi operaterji? Res je sicer, da zdaj mnogi v paketih mobilne telefonije ponujajo kakšno minuto klicev v tujino. Telekom je sicer v osnovnem paketu količino zmanjšal na 20 minut, toda v naslednjih dveh ponuja 120 minut in poleg tega še zakupe od petih evrov naprej. Minuta pa sicer stane 49 centov. Če kličemo v EU, seveda. Drugam je še dražje, 59 ali 90 centov, lahko pa kar 9,35 evra. Pri A1 se vključeni klici v tujino začnejo s paketom, ki stane 26 evrov na mesec, nekaj evrov nižje od Telekoma. Enako pri Telemachu, kjer je to tudi najvišji paket.

Lahko se strinjamo z operaterji, da so njihovi stroški visoki, prihodke pa jim politika vse bolj omejuje. Toda, če morajo v Bruslju vleči take poteze, je to znak, da je cenovna struktura telekomunikacij goljufiva. Navidezno so te poceni, dokler uporabljamo tisto, kjer se ponudniki res borijo med seboj in kar dajejo v oglase. Ko pridemo do kakšne dodatne storitve, pa jo nekajkrat preplačamo, ker telekomunikacijska podjetja s tem kompenzirajo cenovno tekmo na osnovnem parketu. In ko zraven dodamo še subvencije za telefone je netransparentnost popolna.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja