Brezzrcalni fotoaparati: Nikonova vojna Z v polnem formatu
Alan Orlič 23. avgusta 2018 ob 07:01

Če je Sony začel pri A in si spotoma rezerviral še E, se je Nikon odločil za Z. Kar rrme spominja na film z Bradom Pittom, še posebej, ker se je začela prava bitka za srednji svet, pardon, 35 mm format (polni format) v svetu brezzrcalnih fotoaparatov.

O prvemu Nikonovemu brezzrcalnemu preizkusu, ki uradno ni mrtev, le na odstavnem tiru (da, tak je uraden odgovor) smo že pisali, sedaj je konec igranja in čas je resen vstop v ta trg. Za začetek dva fotoaparata in trije objektivi, ki jim bo v roku dobrega leta sledilo še 9, od tega nekaj prav posebnih. Recimo 58 mm f1.2 bo zagotovo pritegnil kar nekaj pozornosti. A tudi 35 mm in 50 mm f1.8, ki bosta na voljo prvim kupcem, nista od muh, da o 24-70 mm f4 niti ne zgubljamo besed.

Uporaba obstoječih objektivov.

Skratka, Nikon se je dobro pripravil, zdaj pa k podrobnostim. Prva in daleč najpomembnejša novost je nov bajonet z enim od največjih premerov med 35 mm fotoaparati, meri namreč 55 mm. Za primerjavo, stari F bajonet ima premer 44 mm, Canon EF-M 46.5 mm, Sony E bajonet pa malenkost manj, 46.1 mm. K temu je potrebno dodati še najkrajšo razdaljo od roba bajoneta do tipala, ki znaša borih 16 mm. Na ta račun imajo snovalci objektivov zelo proste roke in lahko brez težav naredijo objektive z zaslonko f0.7 na eni strani, na drugi pa lahko izvedejo avtomatsko ostrenje v objektivu z zaslonko f0.95. To je ena od možnosti, druga, za večino bolj zanimiva je večja ostrina na robovih, ki bo dosegljiva že pri odprtih zaslonkah. Demonstracijski posnetki sicer veliko povedo, a pravi preizkus bo še več. Naše mnenje je, da je zaenkrat ravno to največja prednost novega Nikonovega sistema, ki bo dopuščala veliko več svobode, kot jo ima recimo v tem trenutku Sony. Kaj bo naredil Canon, bomo še videli, a če bodo obdržali EF-M bajonet, so bolj kot ne na istem kot Sony, v nasprotnem primeru bodo kar nekaj svojih uporabnikov pustili na cedilu. V obeh primerih ne ravno zavidljiv položaj.

Sedaj pa še k ostalim tehničnim lastnostim. Fotoaparata sta tako rekoč brezzrcalni ekvivalent zrcalnorefleksnima modeloma, D750 in D850. A da ne gre le za preslikavo, je tu kar nekaj novosti. Najbolj opazna je vsekakor umirjevalnik na tipalu, kot ga ima večina novejših brezzrcalnih fotoaparatov. Slednji zmore umirjanje v vseh oseh in naj bi prinesel do pet zaslonk daljše čase. Bomo videli. Druga velika novost je konkretna podpora za video, se pravi zmogljivi kodeki, vključno z Nlog in časovno kodo, kot jo poznajo profesionalne video kamere, prikaz zebre in tudi 10 bitni video HDMI video izhod. Lahko bi rekli tudi kamera, ki je hkrati fotoaparat. Obe ohišji sta identični, razlika je le v tipalu in z njim povezanimi lastnostmi. Zmogljivejši oziroma visokoločljivostni model ima 45,7 milijonsko tipalo s 493 točkami za ostrenje, drugi ozirom nizkoločljivostni pa 24 milijonsko tipalo z 273 točkami za ostrenje. ISO vrednosti takisto malenkost odstopajo, pri prvem od ISO 64 – 25600, pri drugem ISO 100 – 512000. Od tu naprej sta fotoaparata zopet enaka, enak procesor za obdelavo posnetkov, enak razpored gumbov in menijev in seveda oba vremensko zatesnjena. Posebno omembo si zasluži elektronsko iskalo, ki premore 3,6 milijona točk in stalno osvežitev 60 posnetkov na sekundo. Tudi klasični LCD zaslon je dobil nadgradnjo na 2 milijona točk, o tem, da je občutljiv na dotik, pa ni vredno izgubljati besed. Ker fotoaparata še nismo držali v rokah, težko govorimo o ohišju, a iz posnetkov je razvidno, da so poskrbeli za konkretno držalo in dovolj velike gumbe kljub manjšemu ohišju. Baterija naj bi zdržala do 700 posnetkov in čeprav je nova, je fotoaparat združljiv s starejšimi, kot jih imata že omenjena D850 ali D750. Brezžična povezava omogoča prenos posnetkov in krmiljenje fotoaparata, seveda je vsa starejša oprema (bliskavice in večina dodatkov) združljiva z novincema. Nikon je poskrbel tudi za adapter, ki omogoča uporabo vseh Nikonovih F objektivov, avtomatsko ostrenje pa deluje z novejšimi, ki imajo motor vgrajen v objektiv.

Prvi vtis o novem Nikonovem sistemu je vsekakor zelo spodbuden in pozitiven, saj so snovalci pot naprej zastavili zelo široko. V fotoaparata so dali tako rekoč vse, kar je v tem trenutku od elektronike razpoložljivega in sta zelo konkreten odgovor na Sonyeva A7 in A7 R mark III. Slednji si je tržni delež kar konkretno prigaral in verjetno ga ne bo izpustil kar tako iz rok. Vemo še vsaj za enega tekmeca, Fujifilm namerava hitro predstaviti cenejšo različico srednje formatnega fotoaparata, neznanka je le še Canon. Bi Nikon moral predstaviti svoj resen brezzrcalni sistem že pred letom ali dvema? Morda, a nesporno dejstvo je, da se danes od fotoaparata pričakuje bistveno več, kot pred leti in kljub tehniki, bo v fotoaparatih slej kot prej začela prevladovati programska oprema. Prvi, ki bo znal to dvoje izkoristiti, bo zmagovalec, ostali bodo ostali v spominu čedalje starejših fotografskih navdušencev, ki počasi izumiramo. Vse preostale tehnične lastnosti pa si preberite v uradnem sporočilu za javnost.

Tukaj pa je še Matjaževo mnenje, kaj prinaša novi sistem.

Izdelek
Cena
Začetek prodaje
Z 7 – ohišje 3.699 € Konec septembra
Z 7 + 24-70 f4 4.299 € Konec septembra
Z7 + prilagojevalnik za objektive 3.849 € Konec septembra
Z 7 + 24-70 + prilagojevalnik 4.449 € Konec septembra
Z 6 – ohišje 2.299 € Konec novembra
Z 6 + 24-70 f4 2.899 € Konec novembra
Z 6 + prilagojevalnik za objektive 2.449 € Konec novembra
Z 6 + 24-70 + prilagojevalnik 3.049 € Konec novembra
50 mm f1,8 679 € Konec oktobra
35 mm f1,8 949 € Konec septembra
24-70 mm f4 1.099 € Konec septembra
Prilagojevalnik za objektive 299 € Konec septembra

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja