Temnic je malo, zmaj en sam, in še ta debel kot pujsek, zato pa je toliko več časti med tatovi. Simpatična zgodba te povleče vase, a je obenem tudi nadvse predvidljiva.
SkyShowtime, od vseh globalnih pretočnikov v mojih očeh vsebinsko najbolj siromašen, vsake toliko vseeno preseneti. Tokrat s filmom po istoimenski igri Temnice in zmaji, kateremu se najbolj poda opis, »pretežno neškodljivo«. Niti največji puritanci ne najdejo (skoraj) ničesar takšnega, kar bi bilo problematično za današnjo mladež ali tradicionaliste z občutljivimi želodčki. Ravno nasprotno. Vseobsegajoča »politična« korektnost prežema pravljično zgodbo boja med dobrim in zlim, kjer je že na začetku jasno, kdo bo zmagal in kako! Kar se pripeti vmes, je tam zato, da film ne bi bil prekratek.
Izstopata dva »modela«. Novodobni kapitan Kirk (Chris Pine) v vlogi Edgina Darvisa, utelešenje »častne lopovske«, ter njemu kontradiktorni karizmatični prevarant Forge Fitzwilliam (Hugh Grant). Ta se v želji, da bi ukradel bajeslovno bogastvo, spajdaši s čarovnico Sofino (Daisy Head), ki je edino pravo utelešenja zla v konstelaciji nastopajočih likov. Njima se torej zoperstavi vkup zbrana ekipa, v kateri so še barbarka Helga Kilgore (Michelle Rodriguez), nesamozavestno čarovnik Simon Aumar (Justice Smith) in druidka Doric (Sophia Lillis). Ko se spoznaš s kratkimi »navodili«, kaj se je že zgodilo in pripeljalo do trenutne situacije, se zgodba suče po utečenih kolesnicah. Poiščejo neomadeževanega in (preveč) načelnega Xenka Yendarja (Regé-Jean Page), ki jim lahkega srca pokaže skrivališče bajeslovne čelade ter po (pre)dolgih dveh urah junaško ustavijo sile zla.
V igri spregledaš nedorečenost zgodbe in nepotrebne vložke, saj si osredotočen na igranje. V filmu pridejo do izraza. Še preveč. Recimo. Sofina za junaki pošlje skupino neživih in močnih lovcev. A ko se spopadejo, prizora zvodeni. Najprej jih lastnoročno premaga Xenka. Ko spet vstanejo, normalno, saj so neživi, jih za malico in tako mimogrede, pohrusta zmaj. Ta je imel neko vlogo nekoč davno, toda zdaj je tam le zato, da junaki pred nečim bežijo. In tista čelada. Dosti časa se veliko vrti okoli nje, nakar se izkaže, da je v funkcijo nekaj kratkih sekund in še takrat po nepotrebnem. Še kakšno površnosti in nedoslednost v zgodbi boš našel. Podobno kot v nekaterih drugih filmih in serijah, ki so navdih našle v igrah. Ni preprosto prenašati idej med tako različnima formatoma in žal se film ne bo zapisal med redke premere uspešnih adaptacij.
Medtem ko je zgodba preprosta, premočrtna in predvidljiva, so drugi filmski elementi na zelo visoki ravni. Poleg najmanj zanimive igralske zasedbe, kratek čas nastopi Bradley Cooper, te prepriča scena, kostumi in delno posebni učinki. Ravno prav je tudi hudomušnosti. Ne samo v pogovorih, temveč tudi v prizorih. Zmaj lovi in hrusta ljudi, a je tako zelo debel, da ne moreš ustaviti rahlega nasmeha. Vse to in še kakšen prijeten vložek bi našel, ga naredijo primernega za družinsko druženje v prijetnih jesensko zimskih večerih ob prasketanju polen v kaminu.
Kaj: Dungeons & Dragons: Honour Among Thieves
Kje: Pretočnik SkyShowtime
Ocena 3: Težko bi filmu karkoli slabega očital, razen, da sicer prijetna zgodba daje občutek že videnega in da ne prinaša nikakršnih presežkov.
Priporočilo: Film ne skriva želje po primernosti za vse. Ničesar problematičnega ni v njem, kot se za pravljico starega kova tudi spodobi.
Brez komentarjev