Boste dopustili, da glasna MANJŠINA uničuje skupno varnost? (#video)
Marjan Kodelja 31. maja 2021 ob 06:34

Kdor se noče cepiti, se naj ne. Čemu se čuti poklican, da mora mišljenje vsiljevati drugim? Enako je z vsemi teorijami zarote, ki so pomembni vir lažnih novic. O tem smo se pogovarjali okrogli mizi s strokovnjakom, filozofom in psihologinjo. Kolikšen je vpliv glasnih skupin na tiho večino in ali lahko naredijo še več škode od polarizacije družbe, čemur smo priča zadnja leta?

»Skrita elita vodi svet, ugrablja otroke in jih zapira v podzemnih zaporih. Tam jih mučijo, zlorabljajo in njihovo kri uporabljajo za pomlajevalna zdravila, ki jih uživajo filmske zvezde in politiki.« Popolna neumnost, vendar naj bi vanjo in še v nekatere druge teorije nekoga ali skupine, ki se skriva pod imenom QAnon, verjelo 20 milijonov Američanov. Dvomijo, da koronavirus obstaja, in so prepričani, da pandemijo zlorabljajo, da bi v ljudi vbrizgali čipe za popolni nadzor. Kako ne bi ob takšnih neumnostih zamahnili z roko in se (kislo) nasmehnili. Preprosto jih je argumentirano zavreči z nekaj grami soli v glavi. Pa vendar so tudi v Sloveniji privrženci QAnona. Verjamejo v absurde in jih z največjim veseljem širijo. Se imajo za pripadnike manjšine, ki misli, da ve pravo resnico, medtem ko smo po njihovo ostali »ovce«?

Dr. Tomaž Grušovnik, izredni profesor filozofije na pedagoški fakulteti v Kopru: »Če bomo ljudem dejali, da so v zmoti, da so neumni, jih bomo samo utrdili na njihovih okopih. Treba je graditi spoznavni značaj. Da poskušamo razmeti, da ljudje nismo neka objektivna bitja, temveč da naš odnos do resnice določajo različni dejavniki.«

Zdi se, da internet in predvsem družbena omrežja pospešujejo hitrost, s katero se širijo tudi najbolj bizarne fantazije. Zaradi skrajnih pogledov in mnenj manj radikalni uporabniki odklanjajo cepljenje, s čimer ogrožajo svoje in zdravje drugih. Facebook zato odstranjuje lažne novice o koronavirusu, vendar se nekateri bojijo, da ne dovolj učinkovito. Pogosto so odvisne od konteksta, sivo področje je obširno in nekatere še vedno najdejo pot do »radovednih« oči. Informacije o stranskih učinkih cepiv, ki smo jim priča zadnje mesece, pripomore k argumentirani razpravi o možnih tveganjih, toda uporabijo jih lahko tudi nasprotniki cepljena kot dokaz svojih trditev z očitnim pretiranim poudarjanjem nevarnosti. Tako je na primer začela krožiti lažna ideja, da cepljenje povzroča avtizem.

Hana Hawlina, asistentka sociokulturne psihologije na švicarski Univerzi v Neuchatelu: » Pri novih tehnologijah je vedno prisotna neka mera racionalnega strahu. V obdobju pandemiji in novimi medicinskimi tehnologijami, ki jih sprejemamo v svoje telo, pa imamo še posebej plodno zemljo za razvoj vseh možnih strahov in teorij zarot

Analize objavo na družbenih omrežjih so pokazale, da je le manjši delež uporabnikov aktivnih nasprotnikov cepljenja. Tudi v povezavi s koronavirusom so le majhne, vendar zelo aktivne skupine, ki glasno in agresivno širijo svoja stališča. Tovrstna ekstremna mnenja pa lahko vplivajo na tiho, pogosto brezbrižno ali neodločno večino, kar je bilo potrjeno z matematičnimi modeli. Pomembno je namreč razumeti, kako se v družbenih omrežjih oblikujejo mnenja in v kolikšni meri se poveličuje polarizacija stališč.

Dr. Boštjan Batagelj, izredni profesor in strokovnjak na področju informacijsko – komunikacijskih tehnologij: »Tudi znanstveniki včasih sprožamo lažne novice, ker se nam zdijo tehnološke šale, ki jih žal drugi ne razumejo in jih vzamejo za nekaj svetega. Že Nikola Tesla je, ko je prvič demonstriral delovanje čolna na daljinsko vodenje, ljudi preslepil, da čoln razume njegove ukaze. Da gre levo ali desno, ko on to miselno zahteva, čeprav je pred sabo imel krmilnik, s katerim ga je upravljal.«

To je delček tega, o čemer sem se z gosti pogovarjal na tokratni okrogli mizi z naslovom »Tehnologije zarote« v organizaciji Maker Faire Ljubljana. Nove tehnologije in strah pred njimi so postale in bodo vir raznolikih teorij zarot. Ko gre zanje, preprosto ne smemo zamahniti z roko in pričakovati, da bodo izginile samo od sebe. To namreč pripelje do spirale tišine, ko glasna in zelo aktivna manjšina, utiša večino.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja