Bomo tako kot programe najemali tudi hardver? Upam, da ne!
Marjan Kodelja 31. maja 2019 ob 06:56

Težavo večine zagonskih podjetij, da s prihodki od prodaje fizičnih naprav ne morejo živeti, kaj šele plačati razvoja, bi lahko rešil najem namesto nakupa. Kar pa je dobro za podjetje, nikdar in nikoli ne bo dobro za nas. Že zdaj nam omejujejo pravico, da okvare naprave popravimo sami ali vsaj ceneje, kot to storijo pooblaščeni servisi, potem pa niti na papirju ne bomo več lastniki naprav.

V svetu, kjer lahko podjetje z intelektualnimi pravicami uniči drugo, če pa bi hotelo, bi lahko uničilo tudi manjšo državo, vsake take ideje zgolj dodatno omejujejo možnosti in tlakujejo pot do neformalnih monopolov. Google, Apple, Microsoft, Facebook, Adobe imajo tekmece, ki pa so to bolj kot ne na papirju. Telefoni imajo ali Android ali iOS, računalniki Windowse, ko pa moramo urediti fotografije ali videe, prej ali slej pristanemo pri Adobu. »Ker so boljši, ker nudijo več in …«. Že res, a hkrati so v preteklosti naredili vse, da so tekmeci ostali, kjer so bili. Daleč proč v deželi marginalnosti.

Ko sta Adobe in Microsoft pred leti napovedala najemni model, sta veliko govorila o prednostih za uporabnike. Ti bodo namesto enega večjega zneska plačevali mesečno ali letno naročnino ter redno dobivali nadgradnje in nove funkcionalnosti. Obljubljali so, da bomo plačevali manj, kot če bi v ustaljenih časovnih intervalih kupovali nadgradnje na nove različice. Nič od tega ni bilo popolnoma res. Za Adobove programe, ki mimogrede že prej niso bili niti približno poceni, so dokazali, da uporabnik plačuje več. Od najemnega modela ima prednosti zgolj prodajalec. Ni mu treba pripravljati nove različice, dovolj je, da jih kolikor toliko redno izpopolnjuje in sem ter tja ponudi novosti. Razvoj softvera je cenejši. Ker ima popoln nadzor nad uporabniki, se mu tudi ni treba bati tekmecev. Do zlorabe položaja je zato le kratek korak. Lahko pošlje naročnikom pismo, v katerem jih obvesti, da ne bodo več nudili cenejšega (in manj zmogljivega) paketa in kdor ga ne bo prenehal uporabljati, bo kršil licenčna pravila. Postal bo nelegalni uporabnik, ako ne bo prešel na dražji paket. Na koncu ima ponudnik le še tega, vsi naročniki plačujejo enako, kar še dodatno poceni poslovanje. Kajpada na škodo uporabnika. Ni popolnoma izmišljeno, saj je nekaj podobnega pred kratkim naredil Adobe. Microsoft ni dosti boljši, čeprav je na papirju prijaznejši. Pisarniški paket je cenejši od Adobovih programov, a se zelo trudi, da bi v najemni odnos spravil čim več podjetji. Nočem biti nepošten. Office 365 je ta hip za večino podjetji ugodnejši, kot če vse njegove programe in storitve kupimo od različnih ponudnikov in posamično. Skrbi pa me, kaj bo, ko bo imel Microsoft vajeti popolnoma v svojih rokah in bo jasno, da se nobenemu naročniku ne bo splačalo prekiniti dogovora z njim.

Od tu do najema hardvera pa je le korak, kajti delovanje velike večine naprav je odvisno od softvera, tega pa lahko ponudnik vedno nadzira in po potrebi od daleč blokira delovanje naprave. To tudi že obstaja. Izobraževalnega robota Sphere in pripadajočega programa ni mogoče kupiti in uporabljati do onemoglosti, temveč le najeti. In če prenehamo plačevati, postane ne preveč lep obtežilnik papirja. Bo tako tudi z napravami zabavne elektronike? Ne upam si trditi, da ne, kajti naročniški model daje izdelovalcem toliko prednosti, da se mu le stežka uprejo. Predstavljajte si, da televizorja ali pametnega telefona ne bomo več kupili (ali plačevali na obroke), temveč najemali za mesečni znesek, morda celo odvisen od načina uporabe. Če bomo napravo uporabljali več, bomo plačali več, drugače pa manj, v nobenem primeru pa ne bomo njeni lastniki, kot si ne moremo lastiti programske opreme. Izdelovalci bodo seveda obljubljali, da bo tako bolje predvsem za uporabnike. V primeru okvare bodo prejeli novo, takisto, ko bo na voljo boljši model in tako naprej. Čez čas pa bomo spet plačevali več, kot smo pred uvedbo naročnine, razvoj in uvajanje novih modelov pa se bo upočasnil. Kar s stališča trajnostnega razvoja ne bi bilo nujno slabo.

Vprašanje torej ni, ali je najem namesto nakupa primernejši, temveč kako preprečiti zlorabe. Te pa se bodo zagotovo dogajale, kajti večina nas stežka menja ponudnika nečesa, ko se zanj odločimo. To se ne nazadnje vidi tudi po relativno nizki številki uporabnikov, ki letno zamenjajo operaterja elektronskih komunikacij, kaj šele banko. Kako preprečiti, da nekateri ponudniki dosežejo prevladujoč položaj blizu ali skoraj monopolu? Kajti brez tržne bitke ali pa brez regulacije se nam ne obeta nič dobrega. Zgolj plačevanje več – za enako, kot dobimo zdaj.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.



Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja