Bolj zaupaš trolom kot argumentom in zdravi pameti
Marjan Kodelja 8. oktobra 2021 ob 06:39

Veliko nečednosti smo dovolili na spletu, največkrat pod pretvezo pravice do govora in vsemogočnega dobička. Zdaj nas leta toleriranja tepejo po glavi, kajti »troli« so se preselili na ulice. Tam pridigajo o zarotah in širijo nezaupanje do znanosti in vsega, kar jim ni povšeči. Žal jim nekateri nekritično jedo iz dlani.

Troli so bitja nordijske mitologije, veliki in okorni prebivalci divjine. Največkrat jih prikazujejo z velikimi nosovi, dolgimi stopali in poraščenimi telesi ter s sovražnim odnosom do ljudi. V Tolkienovem srednjem svetu so troli neumni velikani. V igri Minecraft so to igralci, ki zaradi lastnega zadovoljstva nagajajo drugim igralcem, jim rušijo gradnje, vdirajo v skrinje … V internetnem žargonu je trol oseba, ki naključno ali namerno seje razdor, predvsem z namenom, da bi pri ostalih izzval čustven odziv.

Troli trolajo

Trolanje je v internetnem žargonu oznaka za namerno objavljanje napačnega ali trapastega zapisa, trditve na družabnih omrežjih, forumih ali v komentarjih. Avtor želi z njim ostale udeležence privesti v skušnjavo, da odgovorijo tako, da izpadejo lahkoverni, razdražljivi, neumni ali smešni. Troli so najmanj nadležni, v skrajnih primerih pa ima lahko njihovo početje tudi tragične posledice. Ne le, da se hranijo z odzivi žrtev, ob tem čutijo največ zadovoljstva. Nobena vera ali prepričanje, spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, invalidnost, starost, spolna usmerjenost in druge osebne okoliščine niso imuni nanje.

Zakaj trolajo?

Označitev nekega zapisa kot trolanje je subjektivno. Bralec lahko sporočilo označi kot tako, nekdo drug pa isto kot popolnoma normalno, čeprav morda žaljivo. Osebe, ki trolajo namenoma, to počnejo zaradi političnih, finančnih, ideoloških ali zaradi kakšnih drugih motivov. Politični troli enega tabora sodelujejo na forumih ali računih družabnih omrežij političnih nasprotnikov, da motijo njihove razprave. Bolj prefinjeni troli se predstavljajo kot podporniki političnega tabora, čeprav pripadajo nasprotnemu taboru, simpatizirajo z mišljenjem v razpravi, njihov resnični cilj pa je sejanje dvomov med »vernike« in naključne obiskovalce. V demokracijah z dolgo tradicijo in razvito politično kulturo osebo, na primer člana leve stranke, ki se izdaja za podpornika desne stranke in trola v njihovih razpravah, lahko izključijo iz stranke. Politični troli delujejo ves čas, tudi po naročilu (in plačilu) strank, njihovo početje je opazno pri bolj odzivnih političnih temah, intenzivnost delovanja pa naraste pred vsakimi volitvami. Finančni troli lahko delujejo sebi v korist, tako da objavijo novico »iz prve roke«, da bo neko podjetje kupilo drugo. Delnice tega lahko hitro narastejo.

Zadnje čase največ trolov najdemo na političnem odru. Izrabljajo vse mogoče vsebine s ciljem, da bi sebi in svojim zagotovili udobne štiri leta v naslednjem sklicu parlamenta.

Ustrahovanje prek interneta je tudi oblika trolanja, ki napada posameznike. Vemo, kako je lahko težko za žrtve, ko mladi ustrahujejo, nadlegujejo ali se kako drugače znašajo nad sovrstniki. Tovrstno početje se je preselilo na družabna omrežja, kjer troli nadlegujejo žrtev na drugem koncu sveta ali v neposredni bližini. Tovrstno početje prestopa vse meje dobrega okusa. Anonimnost trolom na spletu omogoča, da počnejo, kar hočejo, tudi česar pri osebnem stiku največkrat ne bi storili.

Nenamerno trolanje

Ljudem, ki so dejavni na internetu, se to zgodi prej ali slej, pa čeprav niso nameravali trolati. So slabe volje, pod stresom, objavijo, ne da bi zapis še enkrat prebrali in razmislili, kakšen učinek bo imel. Če se takšno vedenje ponavlja, ker se pisec ne zaveda, da trola, postane problem. Nekateri mislijo, da so nedolžne žaljivke v slogu »je to frizura ali hotel za uši« šaljive, neškodljive, kul in prav nič problematične. To, da občasno v komentarjih sprašujejo o duševnem zdravju ali redno dvomijo o iskrenosti drugih piscev, je zanje tudi čisto v redu in stvar normalnega internetnega vedenja.

Širjenje laži anticepilcev o grafen oksidu, antenah na paličicah za testiranje, »spike proteinih« ali svetovni zaroti s ciljem redčenja prebivalstva, lahko razumemo kot ustrahovanje nasprotno mislečih.

Pri trolanju ne gre samo za to, kaj pišemo, temveč kakšen učinek ima zapis na udeležence. Zapisi, ki vodijo razpravo v ofenzivno smer in v jezne izmenjave mnenj, zapisi, ki uničujejo idejo razprave, so trolanje. Tovrstno redno nenamerno trolanje ne pomeni, da pisec ni socializiran, le da je družbeno nezrel. Razprava je jemanje in dajanje, nekateri pa preprosto ne znajo sprejemati nasprotnih argumentov in nestrinjanja. Drugače povedano: občasno imamo vsi pretanko kožo. So ljudje, ki mislijo, da so komentarji sredstvo za izživljanje osebnih potreb, namesto mesto za enakopravno izmenjavo idej. Svoje potrebe postavijo nad koristi razprave in se ne ozirajo na potrebe drugih. Njihov moto je »objavil bom, kar želim, sprijaznite se«. To je sebično razumevanje družbene interakcije.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kako ustaviti trole?

Najboljša obramba so uporabniki mirnih živcev, ki ne nasedajo provokacijam trolov, zato so v spletnih skupnostih opozorila »ne hrani trolov«, »ne nasedaj pastem trolov« in podobno. Zadaj je psihologija. Če trol na strani ne doseže svojega namena, nihče se ne obregne ob njegov zapis, nihče ga ne komentira, nihče ni zaradi njega razburjen, bo šel drugam. Tja, kjer bo dosegel želeni rezultat. Pomaga tudi, če trola prijavite skrbniku. Ta ima možnost opozoriti uporabnika, da njegovo početje ni primerno, in če ne pomaga, lahko blokira njegovo uporabniško ime. Naslov IP identificira trola, ki objavlja komentarje pod različnimi uporabniškimi imeni, vendar to počne iz enega računalnika (enega naslova) oziroma trola, ki ustvari novo ime, ko mu je skrbnik starega blokiral. Učinkovitost tehnike je velikokrat odvisna ob veščin skrbnika strani in njegove vztrajnosti, da se znebi trolov.

Internetna kultura, bolje rečeno nekultura, dodatno podkrepljena z anonimnostjo udeležencev spletnih razprav, je velik problem. Manjšina uporabnikov lahko uniči razpravo, v kateri sodeluje večina dobromislečih in lepo vzgojenih. Trolanje lahko popolnoma preprečijo tako, da komentiranje in podobno sodelovanje obiskovalcev ni mogoče. Očitek da tega niso počeli, ker so postavili dobiček pred uporabnike, ravno v tem času trese Facebook. Bojim se, da je prepozno. Dogajanje, ki smo mu priča zadnje tedne namreč kaže, da so se troli preselili na ulice, kjer nadaljujejo početje, ki so se ga naučili na spletu.

Naslovna fotografija: DepositPhoto

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja