Bolj »človeški« od vseh članov tujerodne lovske družine
Marjan Kodelja 10. decembra 2025 ob 06:06

Yautja Dek je počlovečen in sočuten. Nič čudnega, da ga je klan kot manj vrednega nameraval evtanazirati, zato je prisiljen loviti ultimativnega plenilca celo na zanj nevarnem planetu.

Potem ko se zanj in za brata pogovor z očetom ne konča najbolje, Dek strmoglavi na planetu Genni, kjer živi na videz neuničljivo bitje Kaliska. Še preden se sooči z njim, ugotovi, da mu po življenju strežejo celo rastline, kaj šele tamkajšnja bitja. V nekem trenutku je tako prisiljen v partnerstvo s poškodovano robotko Thio ter z na prvi pogled prisrčnim bitjem, ki ga ona kliče Bud. Izkaže se, da je na planetu tudi odprava korporacije Weyland-Yutani, v kateri so izključno androidi oziroma sintetični ljudje, kot jih poznamo iz filmov Osmi potnik. Uganili ste. Yautji (Predatorji) in ksenomorfi (Alieni) eksistirajo v istem filmskem vesolju.

Od tu naprej gre zaplet svojo pot in, iskreno rečeno, zgodba ni slaba ali pretirano banalizirana. Čeprav gre v osnovi za preprosto pripoved, večkrat zlorabljeno v človeški mitologiji. Junak v nemilosti se mora izkazati, da bi zasedel želeno mesto v družbi oziroma si povrnil čast in dobro ime. Bolj nemogoča je naloga, težji je izvirni greh. Dekov je očitno velik, čeprav ni storil ničesar napačnega, zato se odpravi doseči skoraj nemogoče. Ubiti Kaliska, bitje izredne fizične in regeneracijske moči. Do dokončnega spopada je dolga pot, popestrena z zelo dobrimi akcijskimi prizori. Na visoki ravni so tudi posebni učinki in maske, saj je Dekov obraz le redko skrit. Njegovega grotesknega videza se hitro navadiš.

Do tu vse lepo in prav. Oče je imel prav. Dek je »slabič«. Ne traja dolgo, da na nevarnem planetu pridobi povsem človeška čustva in postane prijazen, ranljiv ter sočuten celo do robota, čeprav mu je popolnoma jasno, da ni živ. Čeprav naj bi imela nekaj podobnega čustvom, da bi lažje razumela bitja in izpolnila svojo nalogo. Ujeti Kaliska, da bi ga ljudje preučili in spremenili v biološko orožje. Poslovna strategija korporacije se v stoletjih obstoja očitno ni niti malo spremenila. Film je dovolj zabaven in napet, da ga priporočam. Ko bo prispel na pretočno storitev, kajti nakupa kinovstopnice po mojem mnenju ne upravičuje. Ob kritiki, da so avtorji s tem, ko so počlovečili Deka, pravzaprav uničili bistvo. Predator preneha biti ultimativni lovec. To vlogo prevzame Thianina neusmiljena dvojčica, stroj z mrtvim pogledom, ki postane še bolj predatorski od bitja, s katerim se je Arnold šel skrivalnice v južnoameriški džungli.

Kaj: Predator: Mrtva Zemlja (Predator: Badlands)

Kje: Naslednje leto na pretočniku Disney+

Ocena 3: S tem, ko so bitje s smešnimi, zobatimi usti počlovečili, so mu vzeli bistvo brezčutnega lovca. To ni več tisti Predator, s katerim sta se spopadala Arnold Schwarzenegger in Naru.

Priporočilo: Ni za mlade in še manj za starejše s slabim želodcem. Glede na dejavnost Predatorja je prizorov klanja v izobilju. Niso nič manj nagravžni, tudi če so žrtve sintetični androidi.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja