Bo vsaj nekaj koristi od dr. Googla?
Marjan Kodelja 22. marca 2021 ob 06:11

Zdravniki svarijo pred iskanjem odgovorov o zdravstvenih težavah na spletu. »Če vam diagnozo postavi doktor Google, potem za drugo mnenje vprašajte doktorja Binga.« Toda morda tovrstna iskanja vseeno niso popolnoma neuporaba!

Večina ljudi nima ne znanj ne sposobnosti, da bi na podlagi strokovnih, alternativnih in ne vem kakšnih še nasvetov jasno in nedvoumno ugotovili, kaj je narobe in kaj zanje najbolje. Hipohonder bo v vsaki manjši težavici prepričan, da je zbolel za rakom, medtem ko bo nekdo drug spregledal znake resnih obolenj. Kot še na marsikaj drugega je tudi na to vplivala pandemija. Zdravstvene ustanove in državni organi na spletu objavljajo podatke o bolezni, o simptomih in spodbujajo ljudi, da poskušajo brez obiska zdravnika ugotoviti, kdaj je zanje in za druge bolje, če ostanejo doma. Ker je varneje za vse in ker zaradi številčnosti bolnikov takšnega navala vprašanj zdravstveni sistem ne bi prenesel.

Medtem ko do neke ravni spodbujamo samostojno iskanje odgovora na vprašanje, ali smo oboleli za korono in smo hvaležni »dr. Googlu«, na drugi strani poteka omejevanje škodljivega vpliva lažnih novic in teorij zarote. Čeprav ne več tako glasno, kot pred letom, nekateri še vedno krivijo omrežja 5G, širijo neumnosti o cepljenju in predlagajo domače zvarke kot zdravilo v primeru okužbe. Facebook je kot po čudežu postal dlakocepski, ko gre za širjenje takšnih vsebin, vendar sem skoraj sto odstotno prepričan, da se bo vrnil k ustaljeni praksi, ko se bo pandemija končala. Kot se je že vsaka, se enkrat bo tudi ta! Tako pač je in bo vedno. Nasvidenje do naslednje v upanju, da smo v tej razvili orodja in metode, ki nam bodo med prihodnjo v pomoč.

Spletna iskanja niso sama sebi namen, uporabna so še za kaj bolj obsežnega. Verjetno veste, da znanstveniki na podlagi številčnosti virusa v odpadnih vodah ocenjujejo njegovo razširjenost v populaciji. Pridobljene podatke primerjajo z uradnim številom okužb in napovedujejo upadanje ali rast. Vendar je ta metoda geografsko in še kako drugače omejena. Spletno iskanje ni. Lani je bilo v Sloveniji na prvem mestu med iskanim »koronavirus« in zelo bom presenečen, če ne bo tako tudi letos. Grafikon storitve trend iskanja je že laiku jasen, kaj šele strokovnim ekipam, ki jim Google nudi podrobnejši vpogled v podatke o iskanjih in znajo v analizi upoštevati še druge z raziskavo povezane pojme. Iščejo namreč orodja, s katerimi bo mogoče izbruhe pravočasno napovedati.

Da so jih našli, je prepričana ekipa univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL). Na podlagi analize iskanj uporabnikov, natančneje iskanj »izguba vonja« in »kožni izpuščaj« (oboje je povezano z boleznijo vovid-19), naj bi vrhunce okužb napovedali 17 dni vnaprej. V članku, objavljenem v reviji Nature Digital Medicine, so se navezali na starejše raziskave o povezavah med spletnim iskanjem in sezonsko gripo. Vodja skupine doktor Vasileios Lampos je celo prepričan, da njihova »orodja« dajo enake rezultate povsod, ne glede na družbeno ekonomske, kulturne in klimatske razlike med državami. Vzorec iskanja, na podlagi katerega sklepajo na potek epidemije, naj bi bil namreč povsod enak.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Lani septembra je Google zgolj ameriškim raziskovalcem ponudil zbirko 400 iskalnih trendov, da bi raziskovali povezave med iskanjem podatkov o simptomih in širjenja virusa. V njej so tudi iskanja povezana z raznolikimi tegobami, kot sta stres in sladkorna bolezen, zato v tehnološkem podjetju menijo, da so primerni za raziskavo učnikov pandemije na zdravje ljudi. Spletno iskanje odgovorov na zdravstvene tegobe je še vedno tvegano, saj se ne moremo izogniti napačnim in lažnim informacijam. Vendar je koristno, če lahko na njegovi podlagi omejimo hitro širjenje virusov. Kot kaže bo dr. Google vsaj za nekaj koristen.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja