BMW Vision iNext ali vizija avta, ki bo bolj osebni pomočnik kot prevozno sredstvo
Matjaž Ropret 28. februarja 2019 ob 09:18

Zaključil sem sestanek po prihodu z letalom, se z dvigalom odpravil v pritličje stolpnice, med spuščanjem malo naužil spektakularnih razgledov, nato pa se je pred vhod že pripeljal avto, me pozdravil in odprl vrata. Ko sem vstopil, so bile na množici zaslonov že različne možnosti za zabavo med vožnjo, volan se je sam stegnil do mojih rok, toda ko se prevozil prva ovinka s parkirišča na cesto, se je znova pospravil in avto je sam prevzel komando. Medtem pa sem se lahko osredotočil na okolico ter razmišljanje o večeru in o tem, kaj bi dejansko rad od avta. Ker to, da me nekam pripelje v bistvu ni več njegova glavna naloga. To je postal moj primarni osebni pomočnik. Tako si vsaj avtomobilsko prihodnost predstavljajo pri BMW-ju.

Vsega opisanega seveda nisem počel zares, ampak se je to dogajalo v demonstraciji s pomočjo očal za navidezno resničnost HTC Vive, gibljivega stola, tresočega volana in pravih pedal. Vse ostalo je bil navidezni svet, vendar presenetljivo realističen, že pogled skozi dvigalo, potem pa tudi sama vožnja po nekakšnem velemestu prihodnosti, ki je bilo še kar prijazno, ne s tisto utopistično arhitekturo, kot jo pogosto srečujemo v filmih. Namen tega pa ni bil prikaz zmožnosti navidezne resničnosti, ampak so jo pametno uporabili za pripovedovanje svoje zgodbe. Zgodbe o tem, kaj naj bi na ceste postavili z avtomobilom iNext čez približno dve leti.

Ni nujno, da bo iNext že vozil sam, naj bi pa imel pametnega osebnega pomočnika, ki bo naslednja stopnja digitalne notranjosti v BMW-jih. Potem, ko so pred 15 leti uvedli iDrive, kmalu zato vgradili v avto prosojni zaslon in leta 2015 omogočili še upravljanje s kretnjami, znaj snujejo še večji korak naprej. To je združitev prepoznavanja glasovnih ukazov, kretenj, obrazne mimike in pogledov. Iz vsega tega bo menda avto znal prepoznati, kaj voznik oz. potnik hoče, ter se bo sposoben tudi učiti in prilagajati. Smisel je v tem, da bo uporabnik pokazal na stekleno streho in rekel odpri ali celo samo pogledal v smeri določene zgradbe, da bo dobil dodatne informacije o njej in da bo pomočnik ponudil, če mu morda kupi karte za gledališče ali rezervira mizo v restavraciji. Za vse to bo v avtu množica kamer in tipal, v ozadju pa zmogljivo procesiranje z zmožnostjo strojnega učenja. Obljubljajo, da bo zadeva nevsiljiva in da bo interakcija na človeški ravni.

V predstavitvi sem lahko, ko je avto enkrat peljal po obvoznici proti centru, pokazal na določene stolpnice, da sem izvedel informacije o njih. Imel se možnost za ogled galerije ali akvarija, vendar se zanju nisem odločil, sem pa »odobril« nakup dveh kart za kino, zaradi česar mi je avto na osrednjem zaslonu takoj pokazal napovednik oz. »trailer« za izbrani film. Je pa bilo prepoznavanje lokacij ali, kot bi rekli v današnji terminologiji navigacijskih naprav – interesnih točk, zelo prečiščeno, pripravljeno vnaprej. Ni se dalo izbrati kar katere koli stolpnice, ampak samo izbrane – tiste, ki so bile v sistemu. Predstavljam si, da bo podobno tudi v resnični uporabi takega sistema. Določene »točke« bo sistem prepoznal, morda bo včasih izbral sosednjo od tiste, ki me bo v resnici zanimala, pogosto pa bo odgovor najbrž kar – ne vem.

Od funkcij v avtu sem imel priložnost odpreti okno, kar niti ni tako zelo uporabno, kajti to se da storiti s preprostim pritiskom na tipko. Bolj bi me zanimalo, če bi lahko s preprostim ukazom sprožil kaj kompleksnejšega. Denimo predvajanje točno določenega podkasta, nastavitev radarskega tempomata (OK, če bo avto vozil sam, je to brezpredmetno, ampak, kot rečeno …) ali navsezadnje parkiranje. Pripeljem nekam in rečem park, potem pa naj vozilo opravi svoje.

Še bolj kot to, da se zna zapletati s tehnologijo in pravilnim prepoznavanjem pogledov, kretenj ali izgovorjenega, se sprašujem o realnosti samega BMW-jevega scenarija. Čisto verjamem, da bo avto sposoben predlagati določene zadeve, ko se bom vozil mimo znanih lokacij ali se približeval takim, ki jih bo znal prepoznati. Pa da bo vedel, ali gre za vsakdanjo popoldansko vožnjo domov ali za večerni obisk gledališča, in se bo ustrezno odzival z uporabno pomočjo. Je pa stvar v tem, da se nas večina pretežno prevaža po ustaljenih poteh in redko se vmes odločamo za rezervacijo večerje ali kart za dogodek, še redkeje smo na sestankih v neznanih mestih. Jasno je, da so ti avti že v osnovi premijski in nagovarjajo drugo ciljno skupino. Tisto, ki nima samo več denarja, ampak se tudi drugačne giblje po tem našem planetu. V vsakem primeru pa je koncept, ki ga prikazuje in razvija BMW, prilagojen urbanemu načinu življenja, kakršnega v Sloveniji komajda poznamo. Malce pa je tudi v nasprotju s težnjami, da v prihodnje (vele)mest sploh ne bi obremenjevali z avtomobili, ampak bi uporabljali učinkovit javni prevoz. Razen, če ta vključuje avte, ki bi krožili naokrog in pobirali različne potnike. Toda potem bi morala biti še varna in enostavna možnost za prijavo v svoj profil, saj me v nasprotnem primeru avtu ne bi »poznal« in mi ne bi mogel dajati prilagojenih predlogov.

Veliko vprašanj vse skupaj odpira, zasebnosti in nadzora se denimo sploh še nisem dotaknil, ampak bom z dodatno skepso še malo počakal, da iNext in podobne vizije prihodnosti pridejo malo bližje serijski proizvodnji in uporabi.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja