Po štirih mesecih in pol je ministrstvo za javno upravo le uspelo objaviti nov predlog popravljenega zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C), ki ga morajo zdaj potrditi še ostala ministrstva in služba vlade za zakonodajo, seveda pa ga potem lahko spreminjajo še poslanke in poslanci. Pri najbolj izpostavljeni točki prvega predloga so pisci zakona naredili pomembno spremembo.
Prejšnji predlog je razburil varuhe nevtralnosti interneta in še koga z zamislijo, da bi operaterji blokirali spletne strani z Interpolovega seznama »najslabšega na spletu«. Drugače povedano, preprečevali bi dostop do najhujših primerov otroške pornografije. V razpravah so predstavniki ministrstva in kriminalistične policije, ki je tako blokiranje predlagala, dobili kup argumentov, čemu predlog ni najbolj posrečen. Od tega, da so tovrstne blokade vprašljivo učinkovite in da je seznam nastaja nekje drugje, zunaj Slovenije, do tega, da predlog odpira vrata za prihodnje podobne poskuse blokad s seznami, namesto z odločbami sodišč. In tako je v novem predlogu tretja od treh možnosti, kdaj operaterji lahko ravnajo v nasprotju z nevtralnostjo interneta, zapisana – odločba sodišča. Če bodo kriminalisti želeli doseči blokado določene spletne strani, bodo morali na sodišče po ustrezno odločbo. Kot za spletne stavnice brez koncesije že nekaj časa počne nekdanji Urad za nadzor prirejanja iger na srečo oz. zdaj specializirani oddelek davčne uprave. Kar je tudi edini pravi način.
Sicer pa sprememba 203. člena, ki ureja nevtralnost, operaterjem še naprej prepoveduje, omejevanje, zadrževanje ali upočasnjevanje internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij, njihovo neenako obravnavanje ali izvajanje ukrepov za njihovo razvrednotenje. In predlog še naprej predvideva črtanje odstavka, ki je doslej po tolmačenju ministrstva prepovedoval ničelno tarifo, čeprav se sodišče s tem ni strinjalo. Po novem na ministrstvu razlagajo, da zaradi evropske uredbe o enotnem telekomunikacijskem trgu (uredbe o roamingu in nevtralnosti), ta člen ni več potreben. Ker je uredba neposredno uporabljiva. Ampak uredba presojo o ničelni tarifi bolj ali manj prelaga na nacionalne regulatorje (pri nas Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve). Slovenski zakon bo glede nevtralnosti interneta torej manj načelen in strikten, kot je bil doslej, in popolnoma se bomo podredili evropskim smernicam, čeprav smo bili pionirji na tem področju.
Brez komentarjev