Bi uganili, kaj je na fotografiji?
Marjan Kodelja 25. januarja 2021 ob 06:59

Fotografije z nekaj milijardami slikovnih pik največkrat prikazujejo širšo okolico – panoramo, po kateri se premikamo v vse smeri in povečujemo podrobnosti, ki nas zanimajo. Si predstavljate, kaj dobite, če po enakih principih digitalizirate umetniško delo veliko vsega 44 x 39 cm?

Poleg giga fotografij, na katerih je več milijard slikovnih pika, kar je neprimerno več od tega, kar nam nudijo najboljši televizorji razločljivosti 8K, ti vsebujejo namreč »le« 33 milijonov pik, obstajajo še tisočkrat večje tera fotografije. Ne glede na velikost vse nastanejo oziroma jih naredijo na podoben način. Z dobrim fotoaparatom na motoriziranem stojalu, ki le tega natančno premika v vseh smereh, posnemajo serijo fotografij, ki jih zlepijo v eno. Nastane ogromna panorama, od katerih je verjetno širši javnosti najbolj znana fotografija prisege predsednika Obame iz leta 2009. To in še veliko drugih giga velikih panoram je zbranih na različnih spletnih mestih, od katerih je najbolj znana stran GigaPan. Pri tem projektu so skupaj stopili trije, univerza Carnegie, Google in Nasa, ter spletnim uporabnikom omogočili uporabo dela tehnologije, ki je bila razvita za raziskovanje vesolja.

Za moj okus je sicer veliko bolj impresivna fotografija, ki jo je z digitalnim mikroskopom naredilo podjetje Hirox. Ta je področje za področjem od zelo blizu snemal površino oljne slike Dekle z bisernim uhanom nizozemskega slikarja Jana Vermeerja. Gre za eno bolj znanih kulturnih dragocenosti, portreta dekleta s prepoznavno modro ruto, bisernim uhanom in svetlobnim odsevom, iskrico v očesu.

Mikroskop so programirali, da se je premikal nad površino slike, samodejno ostril, zajemal fotografije izredno majhnih površin in jih več kot 9100 zlepil v eno samo razločljivosti 10 giga pik (10 milijard pik). Nekatera zanimivejša področja pa je posnel podrobneje s pomočjo 3D-zmožnostih, da so poustvarili še topografski model površine slike. Na tem ne vidimo le razpok, ki ji jih je povzročil zob časa, temveč poteze čopiča in različne debelike nanosa barv. Sicer pika na digitalni fotografiji dejansko predstavlja 1,1 mikrometer na sliki.

Fotografijo so naredili, da bi lahko znanstveniki raziskovali umetniško delo, vendar so objavili na spletni strani, ki je dostopna vsakemu. Rezultat je impresiven in zato bo škoda, če si ne vzamete čas in si vse skupaj ogledate.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja