Bi nas »vsemogočnost« algoritmov umetne inteligence morala skrbeti?
Marjan Kodelja 21. januarja 2023 ob 06:40

Tudi ob zdravi meri dvoma in previdnosti ni možno spregledati napredka programskih algoritmov strojnega učenja. Oziroma umetne inteligence, kakor jih radi imenujemo. Samo če ste lansko leto preživeli zunaj mreže, potem niste slišali, da »stroj« riše umetnine in piše dolga besedila.

Ali gre za pravo umetno inteligenco ali le za zelo dovršene programe se lomijo in se bodo še kar nekaj časa lomila kopja. Podjetje OpenAI je spomladi omogočilo vsem, da preizkusijo model za ustvarjanje slik Dall-E in nato jeseni še zmogljivosti velikega jezikovnega modela ChatGPT. Oba sta se več let urila na skrbno izbranem in izredno velikem naboru podatkov. Rezultati so fascinantni. Dall-E in sorodni algoritem Stable Diffusion sta demonstrirala zavidljivo sposobnost ustvarjanja slik na podlagi besedilnega opisa v različnih umetniških slogih. Še več zanimanja je nato jeseni požel »sogovornik« ChatGTP, katerega temelj je veliki jezikovni model GPT-3.5 (Generative Pre-trained Transformer) in je sposoben odgovarjati celo v slovenščini.

Se nam lahko predstaviš?

»Jaz sem ChatGPT, velik jezikovni model, ki ga je ustvarila skupina OpenAI. Učen sem bil na ogromnih količinah besedil, kar mi omogoča, da odgovarjam na različna vprašanja in opravljam različne naloge, povezane z jezikom. Vsem sem na voljo za pomoč in informacije.«

ChatGTP, so med drugim uporabili za simulacijo seje konzole sistema Linux, ustvarjanje receptov, pisanje poezije in še za marsikaj drugega. Nekateri so kmalu opazili slabosti. Ker ne ve vsega, se brez sramu zlaže in celo besedila, ki na prvi pogled izgledajo v redu, so dejansko dokaj plehka in generična. Ničesar konkretnega in predvsem brez lastnega mnenja. Algoritem želi biti ves čas politično (in še kako drugače) korekten. Sploh po novem, ko so uvedli filtre, da ne bi postal rasist.

Nedvoumno je uporaba modela lahko zabavna. Prosil sem ga, naj napiše pesem po vzoru pesmi Jana Plestenjaka.

»V tvojem objemu se skrivam,

ko svet okoli mene se razklani.

Tvoje oči, tvoje besede,

me vedno znova osvobodijo strahu.

V tvojem objemu se počutim varno,

ko vse drugo postane nedoumljivo.

Tvoja toplina, tvoja bližina,

me spremenita v nekoga boljšega.

In ko pride noč in se vse umiri,

ko se zdi, da ni več upanja,

v tvojem objemu dobim moč,

da zopet začnem, da zopet zaživim.

V tvojem objemu sem doma,

kjer se počutim kot nikoli prej.

Tvoja ljubezen, tvoja podpora,

stanejo zame več, kot si lahko zamislim.

V tvojem objemu sem tukaj,

in nikamor več se ne želim iti.

Tvoje srce, tvoja duša,

stanejo zame več, kot si lahko zamislim.«

Nova različica GPT-4, ki je v razvoju, je močnejša od prejšnjih v sposobnosti obdelave naravnega jezika in ustvarjanja novih besedil. Izboljšano delovanje je posledica številnih dejavnikov, med drugim povečanja števila parametrov, ki modelu omogočajo natančnejše prepoznavanje vzorcev v podatkih. Od leta 2018, ko so objavili prvi model GPT-1, se OpenAI drži načela »več je boljše«. Skladno s tem je imel GPT-1 117 milijonov, GPT-2 1,7 milijarde in GPT-3 175 milijard parametrov, medtem ko naj bi jih GPT-4 imel 100 bilijonov. Rezultate je ravno tako mogoče izboljšati z novimi in z več podatki za učenje. Kar praktično pomeni, da postaja model obsežnejši in sposoben boljšega dojemanja podatkov. Ni nujno, da je zaradi tega pameten, kot je pameten človek, toda zagotovo je marsikomu videti tak.

Ali ChatGPT razmišlja kot človek?

»Chatboti ne morejo misliti kot ljudje, saj nimamo čutenj, misli in razmišljanja. Namesto tega so chatboti programi, ki so naučeni na podlagi podatkov in algoritmov, da odgovarjajo na vprašanja in izvajajo naloge. Zmogljivosti chatbotov se stalno izboljšujejo, vendar še vedno ne morejo doseči zmogljivosti ljudi.«

Kljub izkazanim sposobnostim je večina strokovnjakov prepričanih, da model ChatGPT in njemu podobno ne mislijo, temveč mišljenje simulirajo. Kar ni isto. Zahvaljujoč algoritmom in informacijam, ki so jim bile na voljo med procesom učenja, najdejo primerne nize pojmov, stavkov in besed z dovolj visoko statistično verjetnostjo, da so primerni kot odgovor na vprašanje, ki vsebuje določene besede, povezane z določenimi temami. ChatGTP daje odgovore na podlagi besedil, ki jih je analiziral v procesu usposabljanja. Ne razume vsebine vprašanj, ampak v njih išče kontekst, da bi ga poiskal med milijonov stavkov, ki so mu na voljo kot odgovor.

Ali se lahko zmotiš?

»Jaz sem jezikovni model in sem naučen na podlagi velike količine podatkov. Vendar pa, kot vsi računalniški programi, sem lahko omejen s svojimi algoritmi in podatki, na katerih sem bil naučen. To lahko pomeni, da lahko včasih odgovorim na vprašanje napačno ali nepopolno. Zato se vedno priporoča preverjanje informacij, ki jih dobite od mene.«

Kot naročena je primerjava z iskalnikom Wolfram Alpha. Čeprav gre za enega prvih algoritmov umetne inteligence, nikdar ni požel veliko slave. Verjetno zato, ker je osredotočen na matematiko in logiko, namesto na leporečje. Ko mu zastavimo vprašanje, koliko je 3+2, ve, da ga sprašujemo o matematični enačbi seštevanja in da želimo od njega rešitev. Odgovor, ki ga podaj je zato točen, saj ga izračuna. ChatGTP deluje drugače. Poišče besedilo, v katerem je nekdo in nekoč zapisal, da je 3+2 enako 5 in tega poda kot odgovor. Sanja se mu ne, kaj ga sprašujemo. Če bo na primer našel dovolj besedil, kjer je rezultat enačbe 6, bo zaradi statistične verjetnosti odgovoril napačno. Težava je v tem, da se napake sploh ne zaveda. Primer je sicer banalen. Toda pomislite, da ga vprašate o zdravilih, cepljenju ali čem podobnem, ko je internet poln teorij zarote. Kar na enkrat odgovori niso več fascinantni in neškodljivi. Ravno tako se vam ni treba bati, da bi bili odgovori ažurni z dogajanjem oziroma da bi ga »nahranili« z lastnim korpusom besedil in uporabili za svoje potrebe. Učenje oziroma trening algoritmov traja več kot leto in zahteva izredno računalniško moč.

Navdušenje nad tehnološkim razvojem ima vse večje oči. Pogosto je znotraj je votlo, zunaj pa ničesar ni.

Zakaj bi te uporabili in kako?

»Jaz sem jezikovni model, ki lahko uporabljajo za številne različne namene. Nekateri primeri uporabe so:

  1. Virtualni asistent: lahko odgovorim na vprašanja in opravim naloge, kot so iskanje informacij, prevajanje besedila in preračunavanje.
  2. Avtomatizirano komuniciranje: lahko vodim pogovore z ljudmi preko spleta in pomagam pri odgovarjanju na pogosto zastavljena vprašanja.
  3. Oblikovanje vsebin: lahko generiram besedila, kot so novice, članki, poročila in opisi izdelkov.
  4. Raziskave: lahko analiziram velike količine besedil in pomagam pri raziskavah na področjih, kot so jezikoslovje, sociologija in trženje.
  5. Uporaba se lahko razlikuje glede na potrebe, cilje in industrijo. Za konkretno uporabo se posvetujte s strokovnjakom za področje, ki vas zanima.«

Ne vem, ali so to dejali, kar nočejo strašiti, toda novi model GPT-4 naj ne bi bil zamenjava za ljudi, temveč njihov pomočnik pri izvrševanju nalog, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika. Kot so prevodi, povzetki, nova besedila na podlagi obstoječih in podobno. Eden od možnih načinov je vgradnja algoritmov umetne inteligence v spletne iskalnike, da bi jih neposredno spraševali, kaj nas zanima. Špekulacije gredo v tej smeri zato, ker je Microsoft bogato investiral v podjetje OpenAI. Z njegovim algoritmom bi iskalnik Bing postal resen tekmec Googlu, čeprav težko verjamem, da ta ne bi razvijal česa podobnega. Ali je to res in bo ChatGPT izničil strah pred umetno inteligenco, bosta pokazala čas in praksa.

Dvorni pleskarji

Viralno ni postalo samo umetno inteligentno »gobezdalo«, pač pa tudi dvorni slikopleskarji. Posebej, ko so se preoblekli v nadvse priročno aplikacijo Lensa AI. Orodje samo po sebi ni ne slabo ne dobro. Njegov vpliv je močno odvisen kako in zakaj ga bomo uporabili. Vendarle moramo priznati, da je sposobno izrednega umetniškega portreta z očesom za podrobnosti, kot ga imajo le najbolj cenjeni umetniki.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Algoritem se tudi v tem primeru poklica uči na podatkih, ogromni bazi fotografij, grafik, risb in slik, ki so jih našli na internetu. Največkrat, ne da bi avtorje prosili za dovoljenje. Ali torej algoritmi kršijo zakone? Pravzaprav na vprašanje ni odgovora in ga ne bo, vse dokler o prvem primeru ne bodo odločala sodišča. Naslednja težava je prihodnost kreativnosti. Zahtevali ste potret z avtomobili, hišami in ne vem še čim v ozadju in algoritem vam je rade volje ustregel. Najti umetnika, ki bi naročilo izvedel vsaj približno enako hitro, je nemogoče. Razvoj bo naredil svoje in »slikarije« bodo zato iz leta v leto boljše, a referenca zanje bodo še vedno že ustvarjena dela. Glavna težava je nekje druge. Kdo bo sploh še zaposloval kreativne posameznike, če bodo njihovo delo prevzeli algoritmi. Je res tako preprosto? Govorili so, da smo po zaslugi pametnih telefonov vsi postali profesionalni fotografi, toda praksa kaže, da kadar želiš odlične rezultate, še vedno pokličeš profesionalca. Zaradi algoritmov umetne inteligence, ki slike ustvarijo na podlagi besednega ukaza, se bomo, vsaj nekaj časa, počutili umetniško nadarjeni, dokler ne bomo ugotovili preprostega dejstva. Če ni navdiha, potem tudi algoritmi ne morejo pomagati.

Pomoč tehnologije pri pospešitvi dela se zdi povsem sprejemljiva ideja, ki se ji bomo morali prilagoditi. Nič drugače ni kot v razvoju tehnologije risank. Najprej so umetniki risali kader za kadrom, nakar je proces poenostavilo računalniško upodabljanje. Avtorji pa so ostali. Sploh če ne želimo, da bomo od zdaj naprej gledali samo še plagiate.

Človeška zgodovina je polna primerov upiranja pred novostmi. Nekaj podobnega se dogaja zdaj. Na eni strani imamo pretirano navdušenje nad umetno inteligenco in na drugi strah pred njo. Fotografije niso nadomestile slik, filmi niso uničili gledališča, storitve pretakanja niso zaprle kinematografov, digitalna umetnost ni nadomestila tradicionalne umetnosti in tudi umetna inteligenca ne bo nadomestila človeške ustvarjalnosti. Bodo pa zagotovo od vsega tega imeli največ koristi tisti, ki bodo znali algoritme na tak ali drugačen način znali izkoristiti sebi v prid.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.