Bi dovolil, da avto sam parkira, napolni baterijo in se »očedi«? (#video)
Marjan Kodelja 15. oktobra 2021 ob 06:32

Ko bodo vozila samovozeča, bo nekaj popolnoma običajnega, da se ne bo treba ubadati z iskanjem prostega mesta. Do takrat bo ponekod na voljo storitev samodejnega parkiranja. Boljši sodobni avtomobili že imajo tehnologijo, ki jo zahteva prva faza (tip 2), saj bodo morali levji delež naprav zagotoviti lastniki parkirišč in parkirnih hiš. Druga faza standarda (tip 1), popolnoma samodejno parkiranje brez pomoči od zunaj, pa je še precej oddaljena.

V Evropi storitev parkiranja (nagl. Valet Parking) nikdar ni bila pretirano priljubljena. Ne zaradi plačila, temveč zaradi psiholoških omejitev. Kateri ponosni lastnik jeklenega konjička je pripravljen predati ključe v roke vožnje neveščemu študentu, ki si žepnino služi s premikanjem vozil od mesta najbolje primernega za izstop potnikov do parkirnega prostora? Sploh če svoje vozilo skrbno čuvate ali ste lastnik pregrešno dragega. Z drugimi besedami. Nikomur, niti ženi, ne dovolite, da bi sedla za volan. Razumem. Takšni pač smo. Kaj pa če bi udobno izstopili na najbolj primernem mestu in bi se vozilo samo odpeljalo do prostega parkirnega mesta. Morda bi pred tem zapeljalo skozi samodejno avtopralnico in v primeru električnih in hibridnih, hkrati med čakanjem na vas napolnilo baterijo. Ne da bi mignili s prstom. Natanko to so nama pokazali na sejmu IAA Mobility na primeru vozil različnih znamk in sistemov samodejnega parkiranja konkurenčnih ponudnikov (Bosch, Continental, Valeo, Kopernikus Automotive in Unikie), ki temeljijo na kamerah ali na lidarjih, strateško nameščenih po parkirišču in ustrezno »pametni« programski opremi.

Vsako vozilo s sistemom ESP, samodejnim menjalnikom, elektronsko ročno zavoro, samodejnim obračanjem volana (sistem ohranjanja vozila na voznem pasu) in možnostjo upravljanja preko aplikacije je z manjšimi nadgradnjami primerno. Le znati mora sprejemati ukaze za vžig motorja, premike v zahtevanih smereh in morda še odpiranje pokrova s priključkom za polnjenje baterij od sistema parkirišča. Postopek je namreč silno preprost. Vozilo pripeljete na predvideno mesto za izstop potnikov, nakar izstopite in v aplikaciji zahtevate samodejno parkiranje. Na strop nameščene kamere ali tipala vidijo prostor, ovire na njem in druga vozila, prepoznajo vozilo in ga počasi vodijo do prostega mesta. Vsako je namreč opremljeno s tipalom. Zaključni del prevzame pomočnik za parkiranje v vozilu, medtem ko tipala bližine in kamere ves čas skrbijo, da ne bi prišlo do trka. S čimerkoli. »Pleh« je zaradi obilice tehnologije in nizke hitrosti popolnoma varen. Sistem lahko po želji vozilo pošlje na pranje ali do mesta, kjer bo potem robotska roka priključila polnilni kabel. Ko se vrnete, v aplikaciji »pokličite« svoje vozilo in počakate, da se pripelje do »prevzemnega« mesta.

V demonstracijskem primeru je vse skupaj potekalo po polžje. Tako zelo počasi, da si nisem znal predstavljati, kako bi to šlo na parkirišču, kjer naslednje vozilo ne pride šele, ko tisto pred njim skoraj že zaključi z manevrom. V primerih, ko je pred vstopom kolona čakajočih in si tovrstnih ozkih grl ne želimo. Ko bo storitev operativna, sem prepričana, da bodo manevri hitrejši, a znotraj hitrostnih omejitev parkirišča.

Simone Frank iz podjetja BMW nama je izdala še nekaj podrobnosti projekta. Avtomobili bodo vozniku predlagali, kje lahko parkira. Morda celo na daljavo rezervirali parkirno mesto, še predno bo vozili pripeljalo do parkirišča. V izogib stresnim situacijam, ko se nam mudi in ugotovimo, da je parkirišče polno. Po njenem prepričanju bi v Evropi samodejni sistem parkiranja zaživel na letališčih, velikih parkiriščih na obrobju mesta (P+R) in poslovnih površinah velikih podjetij. V Združenih državah pred velikimi nakupovalnimi središči, na Kitajskem še v stanovanjskih soseskah z ogromnimi bloki in povsod, kjer so že zdaj problem poškodbe vozil zaradi nerodnih ali nestrpnih voznikov. Samodejni sistem parkiranja namreč precej zmanjša, če ne celo povsem odpravi možnost trkov med vozili in posredno zavarovalniških zahtevkov.

Veliko je seveda odvisno od že siceršnje pripravljenosti voznikov za plačevanje parkirnine in ali bi bili za svoje udobje pripravljeni plačati še malo več. Simone Frank, BMW

Simone Frank. Foto: BMW

Standard za prvo fazo (tip 2) samodejnega parkiranja je, kot nama je zagotovila Simone, dokončan. Pričakuje, da bo potrjen v prvi polovici naslednjega leta. Daimler je podporo za samodejno parkiranje že dodal v nove Mercedese razreda S. Drugi izdelovalci bodo postopoma sledili. Sočasno bo potekal še razvoj infrastrukture – naprav in sistemov za parkirišča. Kaj pa tip 1, kjer se avto zanaša na svoje kamere in tipala? Verjetno šele v drugi polovici tega desetletja. Pred tem je treba še precej izboljšati tipala in tudi razrešiti dileme glede varnosti, odgovornosti in etike. Kdo je kriv, če se avto v kočljivi situaciji odloči tako ali če se odloči drugače? Trenutno gre za deljenje odgovornosti med infrastrukturo in vozilom. Infrastruktura je odgovorna za nadzorovanje okolja, zaznavanje ovir in načrtovanje poti vozila. To je odgovorno za »vozniške« manevre, za speljevanje in ustavljanje. Trenutni standard definira zgolj proces parkiranja in vožnjo po parkirišču. Dodatne storitve, kot je polnjenje električnih vozil, je treba še dodati, s čimer se ukvarja več delovnih skupin. Pripravili bodo predloge, ki jih bodo dodali standardu, ko bo ta že potrjen. Sogovornica sicer pričakuje, da bo ob koncu desetletja 80 odstotkov avtomobilov v prodaji opremljenih z vsem potrebnih za samodejno parkiranje (tipa 2).

Samodejno parkiranje je eden od konkretnih primerov samodejne vožnje 4. stopnje pri nizkih hitrostih in z nizkim tveganjem.

Kaj pa cena? V prvi fazi mora lastnik parkirišče opremiti z ne majhnim številom kamer in še kakšnih tipal, kar zagotovo ne bo poceni in bodo strošek prelevili v ceno ure parkiranja. Zna biti, da se bo zaradi tega sistem splačal na velikih in ves čas močno zasedenih parkiriščih. Dvomim, da imamo pri nas sploh kakšnega. Morda na ljubljanskem letališču, a še tam je vprašljivo dovoljšno število potnikov. To pa je že druga štorija!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja