Baterije in dotikanje zaslona v vsak Audi A4
Matjaž Ropret 4. decembra 2019 ob 17:26

Medtem ko nekateri drugi Audijevi modeli uvajajo večje novosti, na primer žaromete, ki skorajda lahko svetijo za kinoprojekcijo, je prenova še vedno paradnega A4 precej bolj subtilna. Kot vedno, seveda tudi tokrat trdijo, da je avto na videz povsem drugačen, da ima kup nove tehnologije in drugačno filozofijo upravljanja, a še vedno gre vmesno lišpanje (facelift) na poti do nove generacije čez nekaj. Spremembe so, a ne drastične.

A4, s tem imenom nastopa četrt stoletja, prej pa s(m)o ga od l. 1972 naprej poznali pod oznako Audi 80, je še vedno najpomembnejši model te znamke. Globalno predstavlja petino vseh prodanih audijev, v Sloveniji 18 odstotkov. Seveda ta delež pada, kajti SUV-ji so na pohodu in tako sta Q3 in Q5 že na 16 oz. 15 odstotkih (v Sloveniji), vsaj eden bo verjetno kmalu prehitel zdajšnjega vodilnega s »klasično« obliko (limuzine in karavana). Toda prenova ni samo zato, da A4 ostane zanimiv v primerjavi s »terenci«, ampak tudi z zunanjo konkurenco, še posebej novim BMW-jem 3.

Na zunaj je največja sprememba v tem, da ima zdaj tudi A4 »ramena« nad zadnjimi kolesi, podobno kot Q3 in še kateri, kjer pa je ta razširitev karoserije bolj opazna. Spredaj so linije bolj vodoravne, drugačna je maska, ki le pri izvedbi Allroad nima satovja in reže pod motornim pokrovom, ki smo jo srečali že pri A1 in nima druge funkcije kot lepotno (pa še v tem ni vsem po godu).

Znotraj je razlika še manjša. Glavna je v tem, da je osrednji zaslon (»tablica« z diagonalo 10,1 palca in ločljivostjo 1540 x 720) malo večji in drugače integriran ter da se razume z uporabnikovim dotikanjem. Izginil je namreč vrtljiv okrogel gumb za upravljanje infozabavnega sistema, ki je bil prej na sredinski konzoli med voznikom in sopotnikom. Namesto tega so zdaj možnosti za izbiranje na zaslonu torej dotik, glas (samo, če je jezik nastavljen na enega od podprtih, ker slovenščine ni med njimi) in tipke na volanu. Osnovni merilniki so še vedno klasični, digitalni z diagonalo 12,3 palcev pa doplačljivi. Zanimivo pri infozabavi je to, da je strojna oprema v vsakem primeru vsa vgrajena, a navigacija, digitalni radio (DAB+) in povezljivost za pametne telefone (Android Auto in Carplay) so omogočeni samo, če kupec to plača. Možno pa jih je vklopiti tudi kasneje, ni odvisno od tega, s kakšno opremo je bil avto v osnovi naročen. Če torej komu kasneje postane žal, da nečesa ni doplačal, če kupuje avto iz zaloge ali rabljenega, pri katerem česa od naštetega niso obkljukali, se to še vedno da doplačati. Bo pa dražje, kot če naročil na začetku (in že tisto v tradicionalni Audijevi maniri ni poceni).

Novost pri prenovljenem A4 je blaga hibridizacija. Na voljo bo devet turbomotorjev, bencinskih in dizelskih, večina pa jih bo imela ali 12-voltni ali 48V hibridni sistem, ki shranjuje energijo med zaviranjem v (majhno) baterijo in nato pomaga pri pospeševanju (poenostavljeno povedano). S tem naj bi se poraba znižala za tri do štiri dl na sto km. Razen osnovnega dvolitrskega bencinskega motorja (110 kW oz. 150 KM), ki je na voljo tudi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, so vsi ostali povezani izključno s samodejnim. Slednji je v večini primerov S tronic (DSG), pri najmočnejšem dizlu pa tiptronic (kar pomeni, da je v bistvu robotizirani ročni oz. »sekvenčni«), ker DSG ni primeren za take navore. Izvedba S4 je v Evropi tokrat prvič in izključno z dizelskim motorjem (255 kW oz. 347 KM in 700 Nm navora), seveda zaradi zahtev po čim nižji porabi.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Cene za limuzinski A4 se začno pri 34.200 evrih, za karavanski Avant pa pri 36.310 evrih. Kot vedno pri premijskih znamkah pa je treba računati na precej višji znesek, da ima avto približno želeno opremo in izgled. Pri čemer precej dodatkov zahteva naročilo še kakšnega drugega.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja