Baterija je pomembna, a pravilno polnjenje tudi
Tehnozvezdje 17. februarja 2022 ob 06:25

Pri skoraj vsaki prenosljivi elektronski napravi se tako ali drugače vrtimo okoli trajanja vanjo vgrajene baterije. Še vedno prevladuje prepričanje, da čim daljša avtonomija pomeni boljši izdelek in da je vsakodnevno polnjenje nesprejemljivo. Pa je ta podatek res tako pomemben? Z Marjanom imava rahlo različen pogled na to, zato bova predstavila vsak svojega.

Matjaž: Polnim lahko vedno, kadar sedim in delam, v čem je problem?

Na začetku bom malo provokativen in bom predlagal polnjenje ne samo enkrat, ampak večkrat na dan!

S tem nikakor ne mislim, da telefon ali ura ne bi smela zdržati niti celega dneva uporabe. Nasprotno, preživetje intenzivnega dneva z enim polnjenjem bi seveda morala biti norma, kar je več, še toliko bolje. Že nekaj časa pa zagovarjam drugačno strategijo polnjenja kot klasično »čez noč« in predvsem ne delam drame, če je izdelek prilagojen, da ima zaloge od jutra do večera. Veliko je vmesnih priložnosti in vsaj pri marsikaterem novejšem telefonu je hitro polnjenje precej spremenilo moj prejšnji pogled in navade, ki so bile, seveda, enake kot pri večini.

Vse odkar se telefoni žično polnijo z vsaj 25 in v mnogih primerih tudi s precej več vati in brezžično z vsaj 15W (v glavnem delu cikla, proti koncu se moč zaradi ohranjanja »zdravja« baterije precej zmanjša), večinoma pridejo do 85 ali 90 odstotkov v manj kot uri, lahko tudi precej hitreje, odvisno od moči in začetnega nivoja baterije. Polnjenje ne povsem »do roba« je priporočljivo iz istega razloga, da baterija čim manj izgublja na kapaciteti. Tisti zadnji del, sploh od 90-odstotne napolnjenosti naprej, traja najdlje in tudi najbolj obremenjuje kemijo v sami bateriji. V praksi je tako povsem realno, da se bo telefon dovolj napolnil zjutraj, med umivanjem, oblačenjem in morebitnim zajtrkovanjem, torej še pred odhodom od doma. Če delaš doma, kot je zdaj moderno, potem sploh ni opravičila za nočno polnjenje. Večurna nepotrebna priklopljenost naprave na napajanje, še posebej take, ki ves čas nekaj počne, pomeni, da baterija konstantno niha s 100 na 99 odstotkov in nazaj, kar je zanjo seveda slabo. Če je popoldne ali proti večeru napolnjenost okrog polovične, spet ni problema zadeve priklopiti ali odložiti na podstavek Qi za največ pol ure – malo premora tudi moraš narediti – in bo znova pridobila dovolj soka, da bo zlahka zdržala do odhoda v posteljo.

Večje težave prav tako ne vidim pri pametnih urah ali popolnoma brezžičnih slušalkah. Za slednje že od prvih modelov naprej trdim, da nihče ne posluša tako dolgo v kosu, da ne bi v pavzi vmes dal čepkov za dovolj dolgo v polnilno škatlico. To pa je mogoče polniti kadarkoli, ker to prav nič ne vpliva na samo uporabo. Vem, da vsakodnevno polnjenje ure koga, med njimi Marjana, nervira. Tudi sam rad vidim, če zdrži vsaj kake tri dni, da se ni treba toliko obremenjevati s tem in da morda na kakšno službeno pot ni treba odnesti še enega dodatnega kabla. Vendar pa je ne nosim 24 ur na dan, še celo več kot 12 običajno ne, zato jo zlahka napolnim zvečer, ko jo snamem z zapestja. Lahko pa tudi vmes, ko tipkam ali počnem kaj drugega, torej pretežno sedim, in ura ne meri korakov ali kakšne aktivnosti. Teoretično bi to lahko počel vsak dan in ne bi prav nič vplivalo na samo uporabo. Ena od funkcij ure je tudi spremljanje spanja in kdor ga uporablja, tako ali tako ne more polniti ponoči.

Jasno je, da zgolj enodnevna avtonomija pomeni tudi dokaj malo ur spremljanja vadbe s sateliti in hitrejši padec na še manjšo kapaciteto, saj se ta sčasoma neizbežno znižuje. Toda, več kot štiriurno non-stop merjenje z GPS-om, kolikor ponuja bolj ali manj vsaka, verjetno velika večina potrebuje kvečjemu pri planinarjenju ali smučanju, vse ostale aktivnosti so krajše. In uporabniki, ki vedo, da jim je to prioriteta, bodo seveda izbrali ustrezen model z dovolj veliko baterijo in optimiziranim delovanjem satelitskega sprejema, za ostale pa bo večina ur najbolj poznanih znamk ponujala dovolj avtonomije tudi med vadbo in celo z ves čas vključenim zaslonom.

Večjo težavo s surovo »močjo« baterije vidim pri prenosnikih. Tam je res pomembno, koliko časa zadeva zdrži, kajti na terenu običajno ni možnosti priklapljanja, prenašanje dodatne polkilogramske zunanje baterije ali težkega napajalnika s seboj pa nekako izniči smisel prenosnega računalnika, še posebej, če je lažje vrste. Zato se mi vsaj pet ur avtonomije pri resni uporabi zdi tisti higienski minimum, ki ga mora prenosnik na začetku svoje življenjske poti absolutno dosegati, še bolje, če se povzpne na kakih sedem do osem ur, kajti čez leto ali dve bo ta čas že vsaj za uro krajši. Res pa je tudi, da marsikdo prenosnika skoraj nikoli ne odnese nikamor iz stanovanja ali če že, zgolj v službo, kjer pa ima prav tako kot doma verjetno priključenega na napajanje. Tudi v teh primerih ni napak izbrati katere od možnosti za ohranjanje kondicije baterije, ki jo ponuja večina proizvajalcev. Pri snemalnih napravah – fotoaparatih, akcijskih kamerah in podobnem – pa je seveda edina taktika nakupiti čim več dodatnih baterij. Na srečo je večina teh pripomočkov še vedno takih, da omogoča hitro menjavo, kar je tudi prav.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Marjan: Moti me, da moram razmišljati o baterijah za nič koliko naprav

Velikost baterije in energijska učinkovitost naprave nista povezani le z avtonomijo uporabe, temveč tudi s tem, da imamo okoli sebe čim manj stvari, na katere moramo več čas misliti. V življenju je že tako ali tako več kot dovolj rutine, katere ujetniki postajamo. Navezal se bom na mnenje pokojnega Steva Jobsa. Ko so ga vprašali, kdaj bo Apple izdelal pametno uro, je vrnil vprašanje, »Ali res potrebujete še eno napravo z baterijo, za katero boste morali skrbeti?« Pametno uro so sicer po njegovi smrti naredili, toda kot vemo, je glede življenjske dobe baterije še najmanj prijazna do uporabnikov. Če vam vsakodnevno polnjenje odgovarja, prav, meni pač ne. Raje imam uro, o bateriji katere mi teden ali dva sploh ni treba razmišljati. 

Pametne ure uporabljamo različno. Nekateri ne merijo dejavnosti, temveč jih uporabljajo večinoma kot podaljšek telefona in napravo za prikaz točnega časa. Zakaj potem na primer uveljavljene pametne ure nimajo dveh načinov delovanja? V enem bo delovalo vse, toda baterija bo šla rakom žvižgat v dnevu ali dveh, v načinu podaljšane avtonomije pa bodo na voljo najbolj uporabne storitve, med katere sodi štetje korakov, spremljanje srčnega utripa in na njegovi osnovi temelječe naprednejše storitve (na primer SpO2), ki pretirano ne praznijo baterije.

Foto: DepositPhotos

Večina tipal je izredno energijsko učinkovitih in ne potrebuje veliko energije. Izjema sta zaslon, zato mi je čisto vseeno, če naprava nima možnosti vedno vključenega, in satelitski sprejemnik. Toda tudi pri tem dostikrat delajo izdelovalci napake. Poraba je močno odvisna od natančnosti, toda najvišja ni vedno potrebna. Vzemimo primer pohodništva, kjer so podatki satelitskega sprejemnika uporabni za izračun razdalje. Dostikrat ni potrebe po vzorčenju vsako sekundo, morda je dovolj natančen izračun na vsako minuto. Kljub temu ima večina ur en sam način z najboljšo možno natančnostjo, katerega posledica je hitro praznjenje baterije. Ste pomislili, da je neumno na dvodnevni pohod po slovenskih planinskih poteh poleg vsega ostalega v nahrbtniku nositi še dodatne baterije?

Tehnično gledano je še en razlog, zakaj je večja baterija boljša. Sodobne baterije so podvržene staranju, ki se kaže v postopni izgubi sposobnosti držanja energije. Z drugimi besedami, vsaka ima neko končno število ciklov polnjenja in praznjenja, ko je primerna samo še za odpad. Logika je na dlani. Če uro polnim enkrat na teden, naredim en cikel, če jo vsak dan, jih v istem časovnem oknu naredim sedem. Ni treba biti pameten pri oceni, katera baterija bo prej godna za menjavo.

Podobno gledam na kapaciteto baterij telefonov. Večja je v mojih očeh vedno boljša. Zakaj? Naj razjasnim. Pri sebi imam vedno vsaj tri telefone, ki so večino časa vrženi v nahrbtnik in v stanju pripravljenosti. Bodisi jih testiram ali jih potrebujem zgolj občasno, kot referenco ali kot fotografsko napravo. Zavedam se, da avtonomija ni odvisna le od velikosti baterije, toda ta lastnost ima nanjo največji vpliv. Ravno prejšnji dan sem bil zato jezen, ker sem na enega pozabil in se je baterija toliko izpraznila, da je trajalo kar nekaj časa, preden se je sploh zagnal. Da je avtonomija pomembna, nenazadnje lepo pričajo prenosni računalniki. V nasprotnem primeru bi še vedno okrog nosili mašine, ki brez priklopa v električno omrežje zdržijo slabi dvi uri. Ni tako. Vse dlje zdržijo. Ker to potrebujemo in ker si pravzaprav želimo. Če se vrnem k pametnim uram. Njihov razvoj gre v smer spremljanja zdravja, kar pomeni, da se bo krog uporabnikov močno razširil. Tudi na starejše, ki notorično pozabljajo na polnjenje naprav. Prazna baterija jim ne bo prav nič pomagala, še huje bo, če bodo življenjsko odvisni od sprotnega beleženja vitalnih znakov. Spet razlog, čemu je dolga avtonomija izrednega pomena in zakaj razmišljanje, bom pač vsak dan malce polnil, pri večini ni pravo.   

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Tehnozvezdje
mm
Prispevek je skupno delo uredništva oz. več avtorjev, zato se ne da podpisati enega posameznika.
Tehnozvezdje - prispevki
4 komentarji
  • Eno vprašanje ki se tiče polnjenja telefona. Kako je s tem, če imaš polnilec, ki podpira polnjenje do 65W, telefon (baterija) pa podpira hitrost polnjenja do 45W. Ali se lahko baterija, če jo polniš s tem polnilcem, kaj “poškoduje”? Ali se lahko polni baterijo (45W) s polnilcem 65W?
    Hvala, Lp

    • Lahko se, ker vsi napajalniki omogočajo različne moči polnjenja. Če telefon ne sprejema najvišje, ki jo zmore polnilnik, bo ta znižal tok ali napetost (ali oboje) na tako, ki jo telefon podpira. Pri čemer ni nujno, da bo to naneslo 45W, zelo verjetno bo manj.

  • Pri lion baterijah se scasoma zmanjsa kapaciteta. Ce se baterija stalno drzi v rangu 30 – 70 % bo kapaciteta ostala nespremenjena bistveno dlje, kot ce se jo polni npr. 10 – 100%. Zato imas pri e-avtih vgrajen bms, ki ne dovoli do konca napolnit ali izprazniti baterije.
    Telefoni in druga zabavna elektronika pa tega bms zelo verjetno nima. Zato moras to funkcijo delati sam, se pravi, polniti po malem cez dan, kot Matjaz. Da bo baterija imela svojo prvotno kapaciteto dalj casa.

    • Načelo 30-70 je v teoriji najboljše, ni pa za telefone posebej praktično, ker nimajo dovolj velikih baterij, in če greš (za dalj časa) od doma s 70 odstotki ali manj v bateriji, lahko zadeva postane že kritična, preden spet prideš do polnilnika. Zato je po mojem čisto v redu, če ne pustimo, da gre napolnjenost čez 85-90 odstotkov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja