Uporabnike finančne storitve Revolut je razburilo dražje »nakazovanje« s kartice največje slovenske banke in vnovič smo se od vernikov t. i. fintecha naposlušali pridig o superiornosti tovrstnih ponudnikov ter zaostalosti in požrešnosti klasičnih bank. Skoraj z ničemer od tega se ne strinjam, da ne govorim o nerazumevanju marsičesa v bančnem (oz. finančnem) svetu.
Komitenti pogosto mislijo, da so vse stvari, vsi postopki enakovredni, za težave, odsotnost storitev ali podražitve pa krivijo izključno banko in nikogar drugega. Slednje je razumljivo, ni pa najbolj točno, in je pogosto tudi krivično. V konkretnem primeru je treba razlikovati med nakazili in kartičnimi storitvami. Pa tudi tem, kdo je krivec za katere stroške. Nakazilo UPN (univerzalni plačilni nalog) se ni podražilo oz. je za prenos denarja na račun Revoluta (ali N26 ali mBills/Petrol Pay ali katere koli druge podobne finančne storitve) enako »drago« kot med klasičnimi bankami. Poslovanje s kartico za ta namen pa so določene banke podražile. Vendar najbrž ne zgolj zaradi svoje pogoltnosti ali celo zlobe, temveč tudi zaradi vmesnih členov, ki prav tako vzamejo svoje provizije, in podjetje z običajnim načinom poslovanja to želi pokriti oz. s tem ne imeti izgube.
Seveda je lahko prenos s kartice enostavnejši in hitrejši, vendar tudi postopek nakazila v mobilni banki, sploh če imate ustvarjeno »hitro plačilo,« ne traja dosti dlje in terja veliko dodatnega pritiskanja po zaslonu. Tudi avtomatizirati se ga da. Dokler obstaja taka, ostalim nakazilom cenovno enaka možnost, nikakor ne vidim potrebe po kakšnem dramatiziranju in demoniziranju bank. Zanje tako ali tako vemo, zaradi česa obstajajo.
Dobiček nad vsem
Najprej se namreč moramo v takih primerih nehati sprenevedati, da je namen katerekoli banke, najsi bo klasična ali novodobna »fintech,« karkoli drugega, kot ustvarjanje dobička. Niso tam zaradi »uporabniške izkušnje« ali zaradi preprostih, prilagodljivih storitev, še manj zato, da bi svoje storitve ponujale čim ceneje ali celo zastonj. Če razni revoluti ne zaračunavajo provizij ali drugih stroškov – in vse bolj jih, samo postopno jih uvajajo, ko so uporabnike že »navlekli« na svoje storitve –, se je treba vprašati, na kakšen način potem zaslužijo oz. kje je njihov poslovni model. Ne dosti drugače kot pri Facebooku, Googlu, Tiktoku in še kom, ki storitev ponuja zastonj. Katere uporabniške podatke obdelujejo in preprodajajo, koliko oglasov prikazujejo, jih še vedno podpira tvegani kapital v pričakovanju prodaje najboljšemu ponudniku (iz vrste »starih« bank?), ko bo število uporabnikov oz. komitentov dovolj veliko, ali se morda najde še kakšna razlaga za »darežljivo« postopanje. Vendar ta razlaga ne vključuje kakšnega altruizma ali sodobnega robinhoodovstva.
Še zdaleč ne gojim edini prepričanja, da pri teh storitvah sploh ne gre za enostavno uporabo ali hitrost prenosa denarja, čeravno to seveda ne škodi pri naštevanju prednosti in je definitivno vplivalo tudi na klasične banke, ki so se morali začeti »vrteti« drugače, temveč v prvi vrsti za brezplačnost. Takoj, ko bodo morali vsi komitenti plačevati vsaj kakšen evro mesečne »naročnine,« če že ne zelo podoben znesek kot pri običajnih bankah, bo navdušenje v hipu splahnelo. Ne slepimo se, da se to ne bo prej ali slej zgodilo. N26 je že uvedel kopico plačljivih paketov in jih močno promovira, zastonj je le še osnovni z vse manjšim naborom vključenih možnosti. Z Mbills je marsikdo končal takoj, ko so uvedli (zgolj) dva evra mesečne naročnine (resda tudi zato, ker so prej trdili, da je ne bodo). Storitev Curve je brezplačni paket omejila na tri kartice in vsi tovrstni ponudniki dodajajo vedno več plačljivih zadev oz. prej brezplačne spreminjajo v plačljive. Prej ali slej bodo ali obstoječi lastniki želeli dobičke in dividende, ali pa bodo ponudnike prodali, in bodo novi lastniki pričakovali donos na svoje investicije.
Siva konservativnost
Bančništvo je že po naravi stvari eno najbolj konservativnih področij. Gre za čuvanje in plemenitenje denarja, morda najbolj pomembne dobrine, vse odkar si jo je človeštvo izmislilo, pri čemer mora obstajati kar največja stopnja zaupanja. Ni presenetljivo, da te institucije niso hudo tehnološko inovativne. Poleg konservativnosti pa je to tudi eno najbolj reguliranih področij. Banke morajo izpolnjevati stroga merila, najprej za pridobitev licence in potem za delovanje, in nikakor se ne morejo iti tega posla kar malo po svoje. »Fintech« bi marsikaj rad poenostavil in si predstavlja, da se vse mora odvijati hipno. Ne rečem, da ni zaslužen za določene pohitritve in izboljšanja postopkov, vendar je tudi njemu kar hitro zmanjkalo idej in inovativnosti ter je postal ujet v vsakdanjo sivino bančništva. Konec koncev, je to res nekaj, kar tako pogosto uporabljamo in kjer »uporabniška izkušnja« igra tako veliko vlogo?
Kot uporabnik N26 še iz časov, ko ni imela bančne licence in storitev v Sloveniji uradno sploh ni bila na voljo, lahko trdim, da so se tradicionalne banke s svojimi novimi aplikacijami, mobilnimi denarnicami oz. vpisom vanje (in s tem možnostmi plačevanja tako s telefoni kot z urami in še čim) ter storitvijo Flik povsem približale ali izenačile in da veliko prednosti prve ne vidim več. Lahko je koristna za sprotno nalaganje denarja pred nakupi v spletnih trgovinah, Revolut ima še fine otroške račune (teh N26 žal ne ponuja), nekaj podobnega nudi tudi mBills. Še kakšno partnersko deljenje računov (komur je to blizu) se najde, kaj dosti drugega res koristnega pa ne vidim.
Poleg tega pa tudi tu izkušnja ni tako brezmadežna, ko bi nekateri radi prikazali. Da N26 po vseh teh letih še vedno noče ponuditi klasičnih slovenskih polj za nakazilo (»sklica«) in še naprej ne nudi možnosti klica za reševanje težav, je komaj še vredno omenjati. Toda vsako jesen skorajda doktoriram iz izvažanja izpiska na »presečni« datum, ki ga zaradi otroških dodatkov želi Center za socialno delo. In se potem čudim, da so z njim celo zadovoljni, čeprav je narejen povsem drugače od klasičnih, na osnovi sprememb, ki jih povzročijo posamične transakcije. Ko sem pisal tole, pa je aplikacija od mene hotel geslo namesto prstnega odtisa. Nakar sem dobil e-pošto z naslovom Neobičajna prijava v aplikacijo. Kar je bilo neobičajnega pri tej prijavi na istem telefonu kot zadnje pol leta, povezanem v isto domače omrežje, je bila zahteva, da vpišem geslo, četudi imam nastavljeno vstopanje s prstnim odtisom.
Na koncu je še največji problem pri vsem skupaj pomanjkanje transparentnosti. Nedavno me je bankomat pred dvigom opozoril, da mi bo »nabil« (seveda ne s tako dikcijo) štiri evre provizije. Lahko je bil točen znesek tudi drugačen, a vsekakor je bil zadosten, da me je odvrnil od namere, in se enkrat kasneje obiskal bankomat moje primarne banke. Uporabniki Revoluta pri »nakazovanju« s kartice očitno takega opozorila niso dobili. Če bi ga, morda zgodbe sploh ne bi bilo ali pa bi bila drugačna.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Plačan prispevek?
Avtorski. Imate kakšen vsebinski komentar nanj?
Kot stranka slovenskih bank in omenjenih tujih bank se z vsebino prispevka težko strinjam. Slovenske banke služijo dovolj že z obrestmi na (moj) denar, ki ga zadržijo zase. Revolut in N26 obresti delita z mano, Delavska hranilnica ga zadrži v celoti zase (enako tudi druge slovenske banke). Lanski nesramno visoki dobički slovenskih bank tako niso plod dobrega dela ali uporabniku prilagojenih storitev, temveč slabih pogojev za stranke.
Revolut je zelo inovativen in njihove storitve z veseljem uporabljam. Kadar moram imeti stik z domačimi bankami, se mi ob primerjavi storitev pogosto obrača v želodcu od občutka natega manj finančno razgledanih. Če se delimo na skupine, izgleda, da sem tudi jaz postal fintech vernik
Pri N26 ne dobivam nikakršnih obresti. Menda bi jih, če bi si del denarja premaknil na “varčevalni račun,” kar pa lahko enako naredim pri kateri koli klasični banki. In marsikdo uporablja N26, Revolut in podobne storitve za sprotno nakazovanje denarja tja, denimo ko kaj kupuje v kitajskih spletnih trgovinah, ne za to, da bi mu tam “ležale” večje vsote denarja.
O tem, kdaj ima posamezna banka “dovolj” ali “nesramno veliko” dobička, seveda ne bom kar tako čez palec sodil. Lahko po izpostavim, da gre iz slovenskih bank precej denarja v različna sponzorstva in projekte, v oglaševanje v medijih in še kam, medtem ko za “fintech” nisem prepričan, če na podoben način kogar koli podpira. Sploh v Sloveniji.
Glede storitev pa sem dal svoje mnenje, da velikih razlik ni več in da je Revolutom in podobnim rahlo zmanjkalo idej (navsezadnje, kaj pa si lahko na področju, kot je bančništvo, še izmislijo?), in za tem stojim.
Zapravlanje denarja za sponzorstva na račun strank, je res dober argument za slovenske banke. Naj še podražijo storitve, da lahko dajo več izbrancem. Da ne govorimo koliko koruptivnih podjetij podpirajo s tem, hkrati pa še imajo reklamo.
Vsi dobički se razdelijo, vse dolgove pa prevzame država, mislim da Fintech ni tako slaba izbira v tem primeru. So daleč od popolnega, vendar vseeno boljši.
Res je, da so obresti le na varčevalnem računu…. Razlika je ta, da so te precej višje… Prej sem na NLB varčevalnem računu dobival nekje 0,08€ obresti mesečno… sem vse prestavil na N26 varčevalni račun in že za prvih 14 dni sem prvega v mesecu dobil okoli 18€ obresti… Toliko na NLB nisem dobil v zadnjih nekaj letih 😉 … In to na brezplačnem računu… pri NLB me stane okoli 15€ mesečno, ker imam premium racun…
Res je bila (oz. je še) obrestna mera pri N26 odlična (2,8 % na leto v primerjavi z npr. 0,73 % pri NLB), ampak čez dva meseca jo bodo znižali na 1,7 %. Pri čemer so seveda okrivili Evropsko centralno banko, kar je najbrž čisto legitimno in je tudi pravi razlog (ker pač ECB spreminja ključne obrestne mere), ampak to je samo še en pokazatelj, da neobanke niso kaj dosti drugačne od klasičnih.
Živjo,
meni banka pomeni nujno zlo. Do vojne v Ukrajini sem imel račun pri Sberbanki, za 2.99€ sem dobil račun, kreditno kartico in internetno banko. Ob doplačilu 0.5€ pa še mobilno. Gor sem dobival plačo in plačeval račune. Banke nisem obiskal skoraj nikoli. Enkrat letno mi je banka sprva na petrolovo kartico, kasneje kar na bančni račun nakazala 20€. Potem je Sberbanko kupila NLB, pa smo komitenti postali najprej uporabniki NBanke, malo kasneje so nas pripojili k NLB. V družini smo trije, imeli smo ”otroški” račun, dva osebna in dva poslovna. O tem koliko papirologije, novih kartic, ki so bile začasne in potem spet nove z gesli, pini, pa z aktivacijami banke, ki zgleda kot da je iz 1998tega leta raje ne bom izgubljal besed. Tudi o tem da pri enem izmed poslovnih računov ni bil mogoč izpis v xml ampak samo v PDF in še to samo na zahtevo.
Ko so nas prešaltali na NLB, naj bi imeli primerljive račune, tako stroškovno kot funkcijsko. No stroškovno niso, funkcijsko pa tudi ne. Recimo, na vseh računih oziroma za vsako kartico so zaračunali 1€pribitka na mesečni ravni za SMS obveščanje. Ker sem na ženin račun in otrokov tudi pooblaščen in žena kontra… mislim da je to prišlo 9€ mesečno za SMS obveščanje. Ki ga ni nihče naročil ampak je avtomatsko vklopljeno. Plačilo posamezne položnice je tudi skočilo na okoli 0.5€. Kot dolgoletni komitent Sberbanke, sem imel ob zaprtju računa še težave, ker je banka hotela da plačam zaprtje računa ker pri njih nisem še pol leta….. Skratka…
Vsi trije imamo sedaj račun pri Revolutu, Sin ima svojo kartico in mobilni dostop, žena tudi prav tako jaz. Ko sem zadnjič izgubil kartico, sem v aplikaciji izbral naročilo nove in jo odbil prej kot v 48h domov po pošti. Brez centa stroška. Izgubljeno sem zamrznil, sedaj ko se je našla sem jo odmrznil in deluje naprej. Stroškov s provizijo plačevanje računov ni. V kolikor potrebuješ pomoč v živo, je na razpolago znotraj treh minut.
Kar se tiče ”vezave” denarja daš sredstva v ”vezavo” 3.66% obrestna mera poskrbi za ostalo, denar je na razpolago vedno in takoj. Prenos denarja je v kolikor banka na drugi strani to podpira instanten, banka omogoča trgovanje s kripto in delnicami. Kot uporabnik Metal paketa imam cel kup ugodnosti, od turističnega zavarovanja za celo družino, podaljšanjih garancij, 800€ dviga na banomatih v EU, 10 brezplačnih trgovanj in še in še… pod črto, nimam zastonjskega paketa, plačo dobivam na Revolut, poslovni račun imam na Revolutu, položnice plačujem z revolutom, ker je uporabna vrednost preprosto višja kot pri naših bankah. Ni problem plačati storitve, če dobiš kvalitetno in primerno ceni. Drugače pa nisem čustveno navezan na Revolut in bom, pač če bo to potrebno ali se mi bo tako zazdelo, banko zamenjal. In da pokomentiram še tvoje zadnje vprašanje…. predvsem slovenske banke si lahko si in si bojo izmislile še nešteto skrivnih zapletenih ”paketov” in storitev, ki jih nepazljivi uporabniki nehote plačujejo. Meni se zdi konkurenca zdrava, vsak zase pa se odloči kaj bo uporabljal.
predvsem bi lahko EU že zahtevala omogočanje prenosa iste številke bančnega računa (kot mobi cifre) k drugim bankam, pa bi se storitve hitro izboljšale/pocenile pri vseh..
Se strinjam z naslovom članka, bi ga pa veljalo še malo razširiti z dodatkom “- še posebej slovenske”. Fintechi so z inovativnim pristopom prisilili stare mamute, da so se začeli premikati, saj jim v nekaj letih grozi izguba najbolj produktivne populacije. Fintech storitve so precej boljše (in to že dolgo časa), medtem ko naše banke počasi capljajo za njimi. Večina slo bank itak uporablja isto aplikacijo (NLB je tu ena častnih izjem), pogosto komplicirano in slabo pregledno, vse z istimi felerji. Seveda so se ali pa se bodo banke v prihodnosti približale in pokradle dobre ideje od fintechov (hitra nakazila, podračune – vault, skupne šparovčke, deljenje stroškov, hitra zavarovanja, analiza izdatkov po kategorijah, kriptovalute, enkratne plačilne virtualne kartice, enostavno investiranje, pomoči pri potovanju,…) a zakaj bi čakal in capljal na repu, če si lahko (zastonj) v špici? Tudi v okrnjeni verziji male Kie danes dobite boljše sisteme, kot jih je pred 30 leti vgrajeval Audi, pa to ne pomeni, da je Kia dohitela Audija. To samo pomeni, da lahko moderne sisteme Kia ceneje kupi na masovnem trgu – tudi zato, ker jih je pred 30 leti na svoje stroške razvijal Audi. Imamo kak inovtiven razvoj v slovenskih bankah? Ali je flik največ, kar lahko ponudijo (pa še to po direktivi eu, sicer ne bi bilo nič)? Imajo kako posebno, inovativno storitev za svoje stranke, ki jih druge (tuje, fintechi) nimajo?
Pred leti sem prepotoval tričetrt Azije in z Revolutom močno prihranil z menjavami valut in dvigi iz bankomatov. Npr. dvig & konverzija vrednosti 300 EUR me je prišla 1 EUR, pri domači slovenski banki pa bi bila okoli 12 EUR. Zagotovo je bilo v pol leta več 100 EUR prihrankov. Ne vem, če je takrat sploh že bila naročnina, a bi jo z veseljem plačal. In prav v tem je lepota izbire. Nihče nobenega ne sili v fintech. Super pa je, da imamo možnost, da se odločimo zanj vsaj tisti, ki nam to PRECEJ bolj ustreza kot klasične banke. (Jasno pa je, da ne bi Revoluta podtaknil svoji babici.)
Za izvirni greh v zadnji gonji je pač kriva NLB, ker ljudem ni jasno in glasno povedala, kaj se bo spremenilo. Ne se zgovarjat na to, kako mora banka obveščati po zakonodaji. Jasno je, da so to uvedli, ker PREVEČ ljudi to počne. In banka bi morala ustrezno PR-ovsko opozoriti, kaj se bo zgodilo in poskrbeti, da bodo stranke vedele, kaj se “ne sme”. (In ja, quasi cash pač košta, noben ne bo šel s “pravo kreditno” dvigovat na bankomat. Sama je kriva, da je polnjenje Revoluta tako dolgo tolerirala.) S svojim dejanjem je namreč spodnesla prav tisto “konzervativno stabilnost klasičnih bank” in se vpisala med institucije, s katerimi te poslovanje lahko kadarkoli negativno preseneti, udari po žepu in v bistvu ne veš, kakšni pogoji te čakajo jutri. A niso to natančno očitki, ki letijo na finteche?
Problem pri nas je, da so vse banke kartelno dogovorjene in ni nikakršne konkurence. Včeraj sem samo kot primer najavil dvig na SKB, danes pa denarja niso imeli z obrazložitvijo, da ga lahko dvignem jutri. Pa ni šlo za milijone niti sto tisoče. Seveda nisem mogel plačat avta danes fizični osebi kot je bilo dogovorjeno in sem utrpel izgubo. Med tem ko veselo posojajo moj denar za najvišje obresti v EU, nam dajejo najnižje obresti v EU za depozite. Seveda pa stroškov z gotovino ne bi imeli, saj je vsak dan manj bankomatov in manj poslovalnic, pa še te niso sposobne likvidno poslovat za potrebe gotovinskega poslovanja. Delajo deljeno, da ko prideš je zaprto in itd. Skratka Dolina Šentflorjanska. Pametne rešitve pa ni, ker je seveda cel sistem tako zasnovan, da nas uspešno lupijo tudi po tej plati.